Bivši politični vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić zavrača sodelovanje z Richardom Harveyjem, ki mu ga je zaradi bojkota sojenja za zagovornika dodelilo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Kot je povedal Karadžićev pravni svetovalec Peter Robinson, je Karadžić danes zahteval razveljavitev imenovanja Harveyja. Karadžić z njim nima težav ne kot z osebo niti kot z odvetnikom, ampak "zahteva, da bi bil njegov pravni zastopnik z območja nekdanje Jugoslavije, ki bi govoril njegov materni jezik in z njim imel isto kulturno dediščino," je pojasnil Robinson.
Dodal je, da ima obtoženi pravico do izbire odvetnika s seznama, ki bi mu ga morali predložiti, a mu ga niso. Ker meni, da imenovanje Harveyja ni bilo zakonito, Karadžić z njim ne sodeluje, je dodal Robinson.
Potem ko je Karadžić bojkotiral sojenje, ki se je začelo 26. oktobra, so mu sodniki 5. novembra dodelili zagovornika, ki bi ga zastopal le takrat, ko sam ne bi prišel na obravnave. Sodišče je odločitev sprejelo, da bi preprečilo nadaljnje zamude in preložitve, do katerih je prihajalo zaradi Karadžićevega bojkota sojenja.
Kot je takrat zapisalo sodišče, si je obtoženi s tem, ko se od začetka sojenja 26. oktobra ni udeležil niti ene obravnave pred sodniki, zapravil pravico, da se zagovarja sam, zato so mu dodelili zagovornika po službeni dolžnosti. Sodišče je prav tako nadaljevanje sojenja preložilo na 1. marec.
Obtožnica Karadžića v enajstih točkah bremeni vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno v Bosni in Hercegovini. Ključni del obtožnice sta točki, ki Karadžića bremenita genocida, vključno s pokolom najmanj 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.