Na Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je po poletnem premoru nadaljevalo sojenje nekdanjemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću. Na današnji obravnavi so prisluhnili pričanju o obleganju Sarajeva med vojno v BiH.
Nekdanji opazovalec ZN v Sarajevu Richard Mole je povedal, da je bilo bombardiranje prestolnice BiH konec leta 1992 tako intenzivno, da jim je zmanjkalo prostora na obrazcih, na katerih so beležili napade, in so morali pisati tudi na zadnjo stran papirja.
Karadžić je danes od sodišča zahteval, naj zahteva od kanadske vlade, da mu zagotovi kopije dokumentov v zvezi z bombardiranjem sarajevskega trga Markale. Dokumenti vsebujejo poročila kanadskih obveščevalcev in pripadnikov mirovnih sil ZN o napadih na Markale februarja 1994 in avgusta 1995. Obtožnica haaškega sodišča Karadžića bremeni, da je odgovoren za oba napada, v katerih je bilo ubitih več kot sto civilistov.
Karadžić trdi, da vojska Republike srbske ni bila odgovorna na topniško obstreljevanje, in meni, da so Bošnjaki izvedli napada, da bi izzvali posredovanje mednarodne skupnosti. O napadih na Markale naj bi konec avgusta pričal kanadski major Francis Roy Thomas, Karadžić pa gradivo zahteva, da se bo lahko pripravil na navzkrižno zaslišanje priče.
Karadžić je poleg tega od predsednika haaškega sodišča Patricka Robinsona zahteval, naj spremeni odločitev sekretariata sodišča, ki mu je prepovedal stike z novinarjem avstrijskega tednika Profil Roberta Treichlerja. Sekretariat mu je pisno komuniciranje z novinarjem prepovedal, ker je v odgovorih na njegova vprašanja "nepošteno in nekorektno predstavil delo tožilstva", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
KOMENTARJI (29)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.