Karadžić v podporo Krajišniku

Momčila Krajišnika, ki se je na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pritožil zaradi obsodbe na 27 let zapora, je danes na sodišču branil haaški obtoženec Radovan Karadžić.

Karadžić, ki ga haaško sodišče obtožuje genocida nad nesrbskim prebivalstvom med vojno v BiH v letih 1992-1995, je zanikal, da bi Krajišnik, ki je bil med vojno predsednik skupščine Republike srbske, sodeloval pri sprejemanju ključnih odločitev, zanikal pa je tudi, da bi bil član razširjenega predsedstva, ki po besedah Karadžića sploh ni obstajalo.

Tožilec Alan Tieger med zaslišanjem, ki je trajalo štiri ure, sicer ni dobil odgovora na večino, predvsem pa ne na ključna vprašanja o srbskih zločinih med vojno v BiH, saj je Karadžiću njegov odvetnik Peter Robinson svetoval, naj nanje ne odgovori, ker bi to lahko vplivalo na njegovo sojenje.

Krajišnik ni bil nikoli drugi človek Republike srbske, ni se mešal v delo vlade in ni imel vpliva na vojsko, je zatrdil Karadžić, ki je svoje pričanje podal pisno, nato pa v navzkrižnem zaslišanju odgovarjal na vprašanja tožilca. V pisnem pričanju je tudi zanikal, da bi se Krajišnik zavzemal za etnično čiščenje, pa tudi, da bi bilo etnično čiščenje politika takratnega srbskega vodstva v BiH.

Vpliv Karadžića na razsodbo

Karadžić je tudi zatrdil, da je Republika srbska šest strateških ciljev, ki jih je maja 1992 podprla skupščina Republike srbske, izvajala politično in ne vojaško, kot trdi haaško tožilstvo. Med temi strateškimi cilji so bili ločitev srbskega naroda od drugih narodov, razdelitev Sarajeva in "odprava meje na reki Drini". Karadžić je glede slednjega zatrdil, da je želel, da ne bi bilo meja med pravoslavnim, muslimanskim in krščanskim svetom, in da se je zavzemal, da bi bila BiH kot Švica s kantoni in 'mehkimi mejami'.

Ko ga je tožilec Tieger spomnil na dokument, v katerem piše, da je takratni poveljnik vojske bosanskih Srbov, general Ratko Mladić dejal, da je vojska ustvarila Republiko srbsko, je Karadžić odgovoril, da "si vojaki radi pripisujejo zasluge". Dejal je, da je bila Republika srbska "ustvarjena politično" in da jo je vojska samo branila.

Današnje pričanje Karadžića naj bi sicer dalo vpogled v to, kako se namerava braniti na lastnem sojenju, ki se bo verjetno začelo prihodnje leto. Sojenje je pomenilo tudi priložnost za haaške tožilce, da bi od Karadžića, ki so ga po 13 letih na begu prijeli julija v Beogradu, pridobili nove obremenilne dokaze. Po aretaciji Karadžića je Krajišnik od sodišča zahteval, da mu dovoli, da ta nastopi kot njegova priča, čeprav je bila razprava o njegovi pritožbi opravljena že avgusta. Krajišnik je namreč menil, da bi lahko pričanje Karadžića pomembno vplivalo na razsodbo.

Haaško sodišče je Krajišnika septembra leta 2006 obsodilo na 27 let zapora in ga spoznalo krivega za iztrebljanje, umore in pregone na podlagi politične, rasne in verske pripadnosti, deportacije in nečloveško ravnanje med vojno v BiH. Oprostilo ga je obtožbe za genocid.