Radovan Karadžić je stopil pred haaške sodnike. Prvo zaslišanje je vodil nizozemski sodnik Alphons Orie. Karadžić je potrdil svojo identiteto in letnico rojstva. Povedal je, da je njegov uradni naslov v Republiki srbski na Palah, zadnji naslov, na katerem je živel kot ubežnik, pa je bil v Beogradu, na naslovu Jurija Gagarina 267. Sodnik je vprašal Karadžića, ali bi moralo sodišče obvestiti koga, da se on nahaja v zaporu. Karadžić se je nasmehnil. "Menim, da ne obstaja oseba, ki ne bi vedela, kje se trenutno nahajam,“ je odgovoril.
Ni se izrekel o krivdi
Sodnik je pripomnil, da je na sodišče prišel sam in zanimalo ga je, kje so njegovi svetovalci. Karadžić je odgovoril, da je "ob njem nevidni svetovalec". Karadžić je dejal, da obtožnico še preučuje. "Ne zanima me, da mi nekdo bere obtožnico. Počakal bom novo. Opozoril pa bi na številne nepravilnosti," je povedal Karadžić. Sodnik ga je prekinil in povprašal glavnega tožilca Serga Brammertza, kaj je z novo obtožnico. Le-ta je dejal, da jo še pripravljajo. Sodnik je dejal, da se bo Karadžić glede na svojo odločitev v roku 30 dni izrekel o sedanji obtožnici. Če bo tožilstvo obtožnico spremenilo, kar mora potrditi sodišče, pa se bo v primeru novih obtožb lahko izrekel tudi o njih. Sodnik je določil 29. avgust kot datum naslednjega zaslišanja.
Karadžić je napovedal, da se bo pred sodiščem branil sam. Sodnik ga je opozoril, da bo moral oddati pisno prošnjo za kaj takega. "Pravica, da se zastopate sami, je vaša pravica. Toda ta pravica ni absolutna. Obtoženec, ki se brani sam, ne bo užival posebnih ugodnosti. Če bo obtoženec storil napako pri svoji obrambi, bo to le njegova odgovornost," je povedal sodnik. Sodišče bo preučilo njegovo zahtevo.
'Imel sem dogovor s Holbrookom'
Karadžić je sodnika opozoril na dogovor, ki naj bi ga imel z nekdanjim ameriškim odposlancem za območje Balkana Richardom Holbrookom. Leta 1996 mu je Holbrooke ponudil dogovor, v skladu s katerim bi v zameno za njegov umik iz političnega in javnega življenja ZDA "izpolnile svoje obveznosti", je zatrdil Karadžić. Za katere obveznosti gre, ni povedal, saj ga je sodnik prekinil.
Kot je danes dejal Karadžić, mu Holbrooke dogovora ni ponudil v lastnem imenu, ampak v imenu ZDA oziroma takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona. Karadžić se sedaj boji za svojo varnost oziroma se boji, da želi Holbrooke morda njegovo smrt, in ne ve, "ali je njegova roka dovolj dolga", da ga doseže. To zaskrbljenost mu krepi tudi izjava glavnega haaškega tožilca Brammertza, da bo skušal pospešiti sojenje proti njemu. "Skrbi me za življenje. Ne želim biti v položaju, ko ne bi bilo mogoče redno in pravično sojenje," je dejal. Dejal je tudi, da je ameriški State Department skušal preprečiti vložitev obtožnice proti njemu, a takratni glavni haaški tožilec Richard Goldstone na to ni pristal. Dodal je, da je bil "leta 1996, 1997, 1998 resno pripravljen", da bi se predal sodišču, vendar pa je takrat obstajala resna nevarnost, da bi ga likvidirali. Sodnik Orie ga je ob tem prekinil.
Dejal je, naj o teh skrbeh ali morebitnih nepravilnostih, na katere želi opozoriti, sodišče seznani pisno ter svoje argumente podkrepi z dejstvi, tako da jih bodo lahko obravnavali in nanje odgovorili ali ukrepali. Pojasniti bo tudi moral, kako naj bi to vplivalo na samo sojenje. Karadžić je dejal, da želi s predstavitvijo nepravilnosti tudi pojasniti, zakaj je bil aretiran šele sedaj in ne že v letih po koncu vojne v BiH.
V nadaljevanju je Karadžić opozoril na nepravilnosti pri aretaciji. Trdi, da so ga aretirali tri dni prej, kot pa so obvestili javnost. "Ne vem, kdo me je aretiral. Niso mi omogočili poklicati odvetnika, niti obvestiti prijatelje in sorodnike, da so me prijeli. Ne vem niti, kje so me zadrževali," je opozarjal Karadžić. Dodal je, da "gre za življenje ali smrt".
Sodnik mu je odgovoril, da ga očitno skrbi za varnost. Opozoril je, da je varnost primarna skrb haaškega sodišča in da je zanjo poskrbljeno. Povprašal ga je tudi, kako se počuti v celici in kako je zadovoljen z odnosom paznikov. Karadžić ni imel pripomb. Dejal je, da je živel tudi v slabših pogojih.
Je imel Karadžić zagotovilo, da ga ne bodo izročili?
Obstoj dogovora je potrdil tudi nekdanji zunanji minister Republike srbske Aleksa Buha, ki je bil sicer tesni sodelavec medvojnega predsednika Republike srbske. "Sodeloval sem pri tem pogajanju s Holbrookom. Dogovor je bil dosežen junija 1996. To mi je osebno potrdil tudi Holbrooke, ki je mahal s tem dokumentom," je ob aretaciji haaškega obtoženca izjavil Buha. Po njegovih besedah je bil podoben dogovor leto dni kasneje dosežen tudi z nekdanjo ameriško državno sekretarko Madeleine Albright.
Holbrooke vse zanika
Holbrooke je omenjeno že odločno zanikal. "Ne jaz ne Madeleine Albright nisva naredila kaj takšnega. To je popolna izmišljotina. To ne bi bilo samo nemoralno, ampak tudi nezakonito," je Holbrooke dejal v nedavnem pogovoru za sarajevski dnevnik Dnevni avaz, vendar tudi priznal, da mu je nekdo pokazal po njegovih besedah "izmišljeni dokument". Holbrooke je sicer izrazil pripravljenost nastopiti pred haaškim sodiščem, v kolikor ga bodo pozvali, da priča proti Karadžiću.
Holbrooke je obstoj dogovora, ki bi Karadžiću zagotavljal, da ne bo predan Haagu, zanikal tudi v danes objavljenem pogovoru za ameriški CNN. "Izpogajal sem zelo nepopustljiv dogovor. Moral je takoj odstopiti tako s položaja predsednika Republike srbske kot tudi stranke. In to je storil," je dejal Holbrooke. Karadžića je obtožil, da je po tem, ko se je umaknil iz javnosti, razširil povsem neresnične trditve o obstoju omenjenega dogovora.
Holbrooke je Karadžića še označil za najslabšega med "hudobnimi možmi na Balkanu". Dodal je še, da ga je med pogajanji septembra 1995 opozoril, da bodo Natova letala okrepila obstreljevanje srbskih položajev, če ne bodo nehali oblegati Sarajeva. Karadžić je sprva to zavrnil in trdil, da bo poklical bivšega ameriškega predsednika Jimmyja Carterja. Ko mu je Holbrooke dejal, da govori v imenu takratnega predsednika Clintona in da bodo okrepili napade, pa je pristal, da bo ustavil obleganje Sarajeva.
Česa ga bremeni obtožnica?
Nekdanjega predsednika Republike srbske haaško sodišče bremeni 11 kaznivih dejanj. Genocida, preganjanja, uničevanja, načrtovanja okrutnih dejanj, pokola 8000 muslimanskih moških in dečkov v Srebrenici leta 1995 in obleganja Sarajeva. Na njegov ukaz so v taborišče zaprli na tisoče nesrbskih prebivalcev. Tam so jih vojaki sistematično posiljevali, mučili in ubijali.
Številni novinarji pred sodiščem
Za prvi nastop Karadžića pred haaškim sodiščem je vladalo izredno zanimanje javnosti. Akreditacijo za spremljanje dogodka z galerije sodne dvorane je dobilo 40 novinarjev, medtem ko so ostali to lahko spremljali preko velikih ekranov ali iz medijska centra, ki je v kongresnem centru nasproti sodišča.
Karadžić poziral fotografu
Zaenkrat ni znano, kako je britanski tabloid The Sun prišel do fotografij ostriženega in obritega Radovana Karadžića. Med priporom v Beogradu ni v javnost prišla nobena nova Karadžićeva fotografija, neuspešne so bile tudi številne fotografske ekipe, ki so skušale Karadžića ujeti, ko so ga v sredo prepeljali v zapor v Scheveningen.
Iz fotografij je razvidno, da je Karadžić poziral fotografu. The Sun je pod fotografijo zapisal “Razorman Karadžić,“ v tekstu pa je britanski tabloid namignil, da so fotografije nastale neposredno pred Karadžićevim transportom v Haag.
Daily Telegraph medtem piše, da bo Karadžić v Scheveningenu poznan kot “zapornik številka 38“. Britanci ugotavljajo, da bo Karadžić glede na svojo dejavnost v zadnjih letih verjetno pokazal največ zanimanja za tako imenovano “duhovno sobo“, ki je med drugim na voljo zaprtim. Tja se lahko zatečejo zaporniki, ko potrebujejo mir in tišino. V njej naj bi menda bilo mogoče tudi meditirati.
Odvetnik Vujačić je za srbsko tiskovno agencijo Beta povedal, da so fotografije nastale 24. julija v celici posebnega sodišča v Beogradu. "Tisti dan, ko so ga pobrili in postrigli, je nekdo, ki je zaposlen na sodišču, posnel nekaj fotografij. Le-ta je zlorabil svoj položaj in prejel visoko finančno nagrado. Domači in tuji mediji so tudi meni nudili kar visoke vsote denarja za Karadžićevo fotografijo,“ je dejal Vujačić. Sodišče je že zanikalo obtožbe.
Karadžić zahteva računalnik
Srbski časnik Kurir objavlja izjavo Karadžićevega odvetnika Svetozarja Vučića, da nekdanji predsednik Republike srbske ne bo pristal na začetek sojenja, dokler mu ne bodo vrnili prenosnega računalnika s 50 disketami, ki so mu ga zaplenili ob prijetju.
Vučić trdi, da je na računalniku vsa dokumentacija, ki dokazuje Karadžićevo nedolžnost. Brez teh dokumentov naj se ne bi mogel braniti. Odvetnik tudi opozarja, da Karadžić ni dobil nobenega potrdila o zaplenjenem računalniku in da gre za napako v postopku.
Srbi so za Haag, vendar ...
Navkljub protestom na beograjskih ulicah (včeraj se je zbralo manjše število protestnikov), velika večina Srbov podpira sodelovanje Beograda s haaškim sodiščem.
Kot je pokazala javnomnenjska raziskava, 70 odstotkov Srbov podpira sodelovanje s Haagom, vendar jih 54 odstotkov nasprotuje izročitvi Radovana Karadžića. Razlog za to je po mnenju Srbov dejstvo, da je mednarodno sodišče za vojne zločine “pristransko“ in “sovražno do Srbov.“ O tem je prepričanih kar 86 odstotkov vprašanih.
