Tujina

Karadžić ostaja na prostosti

Bruselj/Sarajevo, 01. 03. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Enote mednarodnih mirovnih sil so bile vnovič neuspešne v akciji za aretacijo Radovana Karadžića, osumljenega vojnih zločinov v BiH. Karadžić naj bi pobegnil v Jugoslavijo, kjer pa Sfor nima pristojnosti.

Radovan Karadžić
Radovan Karadžić FOTO: Reuters

Poti do vasi so blokirale nemške enote v sestavu Natovih sil, ki po vodstvom mednarodnih mirovnih enot Sfor usmerjajo akcijo prijetja Radovana Karadžića.

Predstavniki Nata so potrdili, da jim tudi drugi dan akcije v okolici Čelebićev ni uspelo prijeti Karadžića. "Mednarodne sile Sforja so izvedle akcijo ob podpori kopenskih in letalskih sil. Čeprav Karadžića še nismo ujeli, nadaljujemo z akcijo za njegovo aretacijo," so sporočili s sedeža zveze Nato v Bruslju. Za akcijo so se odločili, ker so prejeli "pomembne obveščevalne podatke", da se osumljenec za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije zadržuje v okolici, kjer poteka Sforjeva akcija. Karadžića Sfor ni odkril, naši viri pa trdijo, da je v spremstvu oboroženih telesnih stražarjev pobegnil v sosednjo Jugoslavijo, saj je meja od vasi oddaljena le šest kilometrov.

image (28)
image (28) FOTO: 24ur.com

Pripadniki enot Sfor so z obsežno operacijo začeli včeraj, namesto Karadžića pa so našli tri skladišča orožja, je sporočila zveza Nato. Po navedbah srbskih virov je prišlo med operacijo do več ur trajajočega streljanja, mirovne sile pa naj bi uporabile tudi helikopterje. Pripadniki Sfor naj bi poleg tega preiskali več hiš, začasno pa so bile prekinjene tudi telefonske linije, cestne povezave in dotok električne energije na območju Čelebićev.

Naš sarajevski sodelavec je izvedel, da policije Republike srbske o akciji tudi tokrat niso obvestili.

Karadžiću pri skrivanju poleg prebivalcev pomaga tudi srbska pravoslavna cerkev, saj se je več mesecev skrival v dveh samostanih kot duhovnik. Nekateri viri trdijo, da je Karadžić močno shujšal, ker naj bi imel raka in mu je ostalo samo še nekaj mesecev življenja. Zato se naj bi s politiki Republike Srbske dogovarjal o prostovoljni predaji. Srbske oblast bi ob predaji Karadžića dobile pet milijonov dolarjev, ki bi jih nato izročile njegovi družini.

Robertson opozarja Karadžića

Strgan plakat Radovana Karadžića
Strgan plakat Radovana Karadžića FOTO: Reuters

Generalni sekretar zveze Nato, George Robertson, je danes v Bruslju zatrdil, da mednarodne mirovne enote v Bosni in Hercegovini Karadžića ne bodo nehale iskati. Robertson je sicer priznal, da ga je neuspeh obeh obsežnih operacij, ki so ju pripadniki enot Sfor izvedli v četrtek in danes zjutraj v okolici kraja Čelebiči blizu meje med Republiko srbsko in Črno goro, razočaral, vendar pa "to še ne pomeni, da je zgodbe konec". To ni bil prvi poskus Karadžićeve aretacije in prav gotovo ne bo tudi zadnji, je še dejal Robertson.

Generalni sekretar zavezništva je obenem pojasnil, da so Karadžiću že na sledi, zato ne bodo odnehali, vse dokler ta ne bo pristal v Haagu. Pripadniki enot Sfor so sicer današnjo operacijo izvedli na podlagi informacij, ki so jih zbrali med četrtkovo akcijo.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20