Bo Karadžić dobil dodaten čas za pripravo na sojenje?

Nekdanji voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić se je danes udeležil statusne konference, na kateri je ponovno zahteval več časa za pripravo obrambe. Pred sodiščem se zastopa sam in ne želi, da bi mu dodelili pravnega zastopnika, si pa želi dovolj časa, da bi lahko pregledal vse relevantne dokumente. Sodnik O-Gon Kwon je konferenco prekinil in povedal, da se bo v prihodnjih dneh odločil, kako se bo sojenje nadaljevalo.

Karadžić, ki je včeraj in pretekli teden bojkotiral začetek sojenja, je na začetku povedal, da si tega ne želi početi, hkrati pa je opozoril, da ne more biti prisoten pri procesu, v katerem so mu že od samega začetka kratene osnovne pravice. Sodnik je odvrnil, da je imel obtoženi po mnenju sodišča za pripravo obilico časa. "Kot kaže, se s tem ne strinjate. No kakor koli, kot sem vam že povedal, sodišče je tisto, ki odloča o pripravljenosti na sojenje, ne pa obtoženi," je povedal sodnik.

Sojenje Karadžiću se je začelo 26. oktobra, a se ga obtoženec ni udeležil. Prav tako se sojenja ni udeležil naslednjega dne, zaradi česar je sodnik povedal, da bo moral obtoženi sprejeti določene posledice, pri čemer je omenil možnost, da mu sodišče dodeli pravnega zastopnika.

Tožilstvo pa je na statusni konferenci povedalo, da sta dve priči že pripravljeni na nastop pred sodiščem v prihodnjih dneh.

Kaj mu očitajo?

Tožilstvo je v odsotnosti Karadžića začelo predstavljati obtožnico. Tožilec Alan Tieger je poudaril, da je bil Karadžić "vrhovni poveljnik" kampanje etničnega čiščenja med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. "Ta primer je primer o vrhovnem poveljniku, človeku, ki je vpregel sile nacionalizma, sovraštva in strahu, da bi uveljavil svojo vizijo etnično ločene BiH: Radovanu Karadžiću," je dejal Tieger. Dodal je, da je Karadžić "etnično očistil velika območja BiH" med vojno, ki je zahtevala okoli 100.000 smrtnih žrtev, 2,2 milijona ljudi pa je moralo zbežati z domov. Karadžić je pokazal "prezir do zakona in človečnosti pri iskanju tistega, kar je razumel kot srbski interes". Bil je "tako arhitekt politik, ki so bile osnova zločinov, kot vodja sil, ki so jih izvajale," je dodal Tieger.

Karadžić je obtožen "sodelovanja v obsežni skupni kriminalni dejavnosti, katere cilj je bila odstranitev bosanskih Muslimanov in Hrvatov z ozemelj BiH, za katere je trdil, da bo ozemlje bosanskih Srbov", še piše v obtožnici. Ključni del obtožnice sta dve točki, ki Karadžića bremenita genocida, vključno s pokolom 8000 Muslimanov v Srebrenici julija 1995. Dokument tožilstva vključuje tudi obtožbe o pregonih, uničevanjih, umorih, posilstvih in deportacijah, zagrešenih v 19 občinah v BiH, in med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi.