Kapitalizem ni več popularen

Kapitalizem in demokracija sta v nekdanjih komunističnih državah Srednje in Vzhodne Evrope občutno manj popularna, kot sta bila po padcu Berlinskega zidu pred 20 leti, je pokazala v ponedeljek objavljena raziskava ameriškega centra Pew. Obenem je raziskava pokazala negativen odnos vzhodnih Evropejcev do še vedno prisotnega ruskega vpliva.

Dvajset let po padcu Berlinskega zidu je delež tistih, ki v nekdanjem vzhodnem bloku podpirajo demokracijo, občutno nižji, kot je bil leta 1991. Največji padec – z 72 na le 30 odstotkov – je bil v Ukrajini.

V Bolgariji je bil padec 24-odstoten, v Litvi 20-odstoten, na Madžarskem 18-odstoten, v Rusiji osemodstoten in v nekdanji Vzhodni Nemčiji šestodstoten. Za štiri oz. eno odstotno točko je podpora demokraciji ureditvi narasla le na Poljskem in Slovaškem. Na podobno razočaranje so opozorili odgovori na vprašanja, povezana s kapitalizmom.

Delež tistih, ki ne odobravajo prehoda na tržno gospodarstvo, je npr. na Madžarskem dosegel 34, v Litvi pa 26 odstotkov. Najslabšo oceno so kapitalizmu namenili Ukrajinci, kjer ga podpira le 36 odstotkov vprašanih. Da je ekonomska situacija danes boljša, kot je bila pod komunizmom, so menili le Poljaki (47 odstotkov) in Čehi (45 odstotkov). Kar 72 odstotkov Madžarov medtem verjame ravno nasprotno.

Podpora padcu komunizma

Navedenim številkam navkljub pa v večini držav na splošno podpirajo padec komunizma pred dvema desetletjema. Tudi delež tistih, ki so zadovoljni s svojim življenjem, je močno porasel.

Vpliv Rusije ljudje v regiji medtem ocenjujejo negativno. Na Poljskem je še vedno prisoten ruski vpliv negativno ocenilo kar 59 odstotkov vprašanih, le 18 odstotkov pa ga je označilo kot koristnega. Poljaki so sicer od vseh najbolj zaskrbljeni zaradi vpliva Moskve nad drugimi državami. Po drugi strani pa je raziskava pokazala na porast nacionalizma v sami Rusiji: da bi morala biti Rusija za Ruse, je leta 1991 menilo 26 odstotkov vprašanih, danes pa je takih 54 odstotkov.

Teoretiki v zvezi z raziskavo opozarjajo na oster generacijski razkol v pogledu na tranzicijo v demokracijo in kapitalizem. Raziskava v devetih državah nekdanjega vzhodnega bloka je namreč razkrila, da večstrankarski politični sistem in tržno gospodarstvo občutno bolj podpirajo tisti, ki so bili v času padca Berlinskega zidu otroci, kot pa starejše generacije.