'Kandidiram za predsednika'

Senator iz Illinoisa Barack Obama je v ponedeljek v ameriški zvezni državi Mississippi zavrnil možnost sprejema podpredsedniške kandidature, kar že nekaj dni razširja okrog volilni štab senatorke Hillary Clinton. "Ne vem, kako lahko nekdo na drugem mestu ponuja podpredsedniški položaj nekomu, ki vodi," je dejal Obama in poudaril, da je doslej na strankarskih volitvah in zborovanjih za izbiro predsedniškega kandidata zmagal v večjem številu držav, da je dobil več glasov volivcev in zbral več delegatskih glasov za konvencijo.

"Želim biti povsem jasen. Ne mislite, da lahko nekako dobite oba. Morate se odločiti. Ne kandidiram za podpredsednika ZDA, ampak za predsednika," je skoraj 2000 navdušenim privržencem v Columbusu v državi Mississippi dejal Obama in Clintonovo obtožil, da se gre politične igrice.

Ameriški analitiki menijo, da je namigovanje volilnega štaba Clintonove zelo predrzna, vendar tudi zvita poteza, s katero se želi ustvariti občutek, da je v nasprotju z dejstvi v vodstvu senatorka iz New Yorka. Demokrate je počasi strah podaljšane kampanje, ki jih lahko razdeli in olajša pot do zmage republikanskemu kandidatu Johnu McCainu. Ankete kažejo, da bi bila večina demokratov najbolj zadovoljna z obema kandidatoma skupaj, pri čemer meni Clintonova, da je sama bolj upravičena do predsedniške kandidature.

Po drugi strani pa senatorka uporablja nizke udarce, ki se znotraj stranke ponavadi ne uporabljajo. Pred dnevi je namreč celo izjavila, da sta ona in McCain pripravljena prevzeti predsedniški položaj, Obama pa ni. V Columbusu se je Obama vprašal, kako lahko senatorka po eni strani trdi, da ni pripravljen za predsednika, potem pa mu ponuja podpredsedniški položaj, za katerega je osnovni pogoj pripravljenost prevzeti predsedniški položaj. Senatorkin tiskovni predstavnik Howard Wolfson je kasneje odgovoril, da naj bi bilo do avgusta še dovolj časa, da se Obama dokaže.

Obama se bo sicer dokazal že v torek na strankarskih volitvah v državi Mississippi, kjer mu ankete napovedujejo zanesljivo zmago in večino od 33 delegatskih glasov, ki so na razpolago. Za osvojitev nominacije je potrebno zbrati 2025 delegatskih glasov, kar samo z volitvami in zborovanji ne bo uspelo nobenemu. Odločilna bo podpora okrog 800 superdelegatov, to je strankarskih veljakov, ki se lahko odločijo po svoje. Clintonova išče njihovo podporo, vendar pa je težko verjeti, da bodo dali svoj glas drugouvrščeni.

Obama je doslej zbral 1578 delegatov in superdelegatov skupaj, Clintonova pa 1468. Do konca strankarskih volitev in zborovanj je še 11 tekem, senatorka pa poudarja pomen Pennsylvanije, kjer bodo 22. aprila razdelili 158 delegatskih glasov za demokratsko konvencijo v Denverju konec avgusta.