Po dvodnevnem zaslišanju, na katerem je bila Condolezza Rice deležna ostrih kritik iz vrst demokratov na račun politike administracije predsednika Georga Busha v Iraku, je za Riceovo glasovalo 16 članov odbora, proti pa sta bila demokrata John Kerry in Barbara Boxer. Riceovo mora na položaju dokončno potrditi še senat.
Riceova bo na položaju nasledila Colina Powella in bo po Madeleine Albright druga ženska na čelu State Departmenta.
”Napačne odločitve bomo razumeli po njihovih posledicah”
Riceova je pred tem v zaslišanju priznala, da je Washington sprejel slabe odločitve v vojni proti terorizmu, pa tudi, da je ameriška vojska šla v Irak brez načrta o povojni obnovi te države. "Sprejeli smo mnoge odločitve v obdobju prvega Bushevega mandata. Nekatere so bile dobre, nekatere manj. Nekatere pa so bile slabe, o tem sem prepričana," je dejala.
S tem je odgovorila demokratskemu senatorju Josephu Bidenu, ki je obtožil Bushevo administracijo, da ni hotela priznati napak, storjenih glede Iraka in drugih vprašanj v štirih letih prvega Bushevega mandata. "Dobro vem in zgodovina nas uči, da ne smemo soditi odločitev v trenutku, ko so sprejete, ampak po njenih posledicah," je dejala Riceova. "Kar bo štelo na koncu, je to, kar bo nastalo iz Iraka," je dodala.
Lanska ustanovitev Urada za obnovo in stabilizacijo v okviru State Departmenta je bila ena od lekcij, ki smo se je naučili iz Iraka, je še dejala Riceova. Glede obnove Iraka po odstavitvi iraškega voditelja Sadama Huseina aprila 2003 pa je dejala, da "nismo imeli potrebnih zmožnosti za upravljanje tovrstnih obnovitvenih operacij".
Riceova sicer ni hotela podati ocene, kdaj naj bi se 150.000 ameriških vojakov v Iraku začelo vračati domov. "Resnično ne želim dajati časovnega načrta, kajti menim, da je cilj končanje naloge, to pa pomeni, da bodo Iračani sposobni nekaterih stvari, preden zmanjšamo svojo odgovornost," je dejala.
