Kandidatka za direktorico Cie se sooča z očitki: 'V mučenja je bila vpletena od glave do pet'

Zgodovinska odločitev predsednika ZDA Donalda Trumpa, da na položaj direktorice obveščevalne agencije Cia prvič doslej predlaga žensko, je naletela na mešane odzive. Nekateri jo hvalijo kot odlično profesionalko, drugi opozarjajo na njeno vpletenost v programe mučenja terorističnih osumljencev.

Gina Haspel je prišla v ameriško vohunsko agencijo leta 1985 in je kot agentka službovala po raznih krajih sveta, nato je z leti karierno napredovala. Leta 2002 je prevzela vodenje tajnega zapora Cie na Tajskem, kjer so mučili teroristične osumljence oziroma, kot so temu takrat rekli uradno, opravljali zasliševanja s posebnimi metodami.

"Haspelova je bila osrednja oseba v enem najbolj sramotnih in nezakonitih poglavij sodobne ameriške zgodovine. V mučenja je bila vpletena od glave do pet," je sporočila Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) .

Demokratski senator Ron Wyden iz Oregona je menil, da ni primerna za direktorico Cie in je zahteval, da morajo senatna zaslišanja pred njeno potrditvijo vključiti popoln pregled njene preteklosti.

"Zanimivo, da nova direktorica Cie, ki je mučila ljudi, verjetno ne bo mogla potovati v EU na srečanja z drugimi vohunskimi šefi, ne da bi se soočila z aretacijo zaradi zahteve za aretacijo v Nemčiji," je sporočil nekdanji pogodbeni analitik agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, ki je leta 2013 pobegnil iz ZDA zaradi kraje in objave državnih skrivnosti o vohunskih metodah in se zatekel v Rusijo.

Evropski center za ustavne in človekove pravice v Nemčiji od tožilstva zahteva nalog za aretacijo in obtožnico Haspelove zaradi kršenja človekovih pravic. Pod njenim nadzorom na Tajskem je bil med drugim tudi osumljeni terorist Abu Zubajda, ki so ga mučili po številnih podobnih zaporih. Trenutno je Zubajda v Guantanamu brez levega očesa, ki ga je izgubil med eno takšnih obdelav s posebnimi metodami.

Haspelova leta 2005 podpisala ukaz za uničenje dokazov o mučenju zapornikov

Haspelova je kot šefica kabineta direktorja protiterorističnega centra Cie leta 2005 podpisala ukaz za uničenje videoposnetkov in drugega dokaznega materiala o mučenjih v tajnih zaporih Cie. To je seveda storila po naročilu nadrejenih, ameriška administracija Trumpovega predhodnika Baracka Obame pa je ni preganjala kot tudi ni nikogar drugega.

Obama je prepovedal mučenje, mučitelje pa je pustil pri miru, da bi se zadeve pozabile. Uradni pregoni bi olajšali civilne tožbe nekdanjih ujetnikov in poleg pranja umazanega ameriškega perila pred očmi svetovne javnosti bi šlo po zlu tudi veliko proračunskega denarja.

Zaradi teh dejanj Haspelova ni dobila potrditve za položaj šefice urada skrivnih operacij Cie, ker jo je leta 2013 blokirala demokratska senatorka Dianne Feinstein.

S prihodom Trumpa, ki je med kampanjo zagovarjal še hujša mučenja terorističnih osumljencev in pobijanje njihovih družin, je v ZDA zavel nov veter. Direktor Cie Mike Pompeo, ki ga je na položaj imenoval Trump, si je Haspelovo izbral za namestnico. Postala je prva ženska namestnica direktorja Cie, sedaj se ji obeta nov zgodovinski pomik navzgor.

Predsednik odbora za obveščevalne zadeve senata Richard Burr je dejal, da jo osebno pozna in da ima vse potrebne veščine, izkušnje in presojo za vodenje Cie. Zato bo pohitel z njeno potrditvijo. Kot izjemno izbiro jo je pohvalil tudi senator Tom Cotton, ki je bil prav tako v igri za njen položaj.

Haspelova je izrazila hvaležnost za nominacijo in obljubila, da bo v primeru potrditve Trumpu zagotavljala izjemno kakovostno obveščevalno podporo, kot je je že vajen v zadnjem letu dni.

"Haspelova med uslužbenci Cie uživa izjemno spoštovanje. Program zasliševanj je odobril predsednik George Bush mlajši, pravosodno ministrstvo pa ga je ocenilo za zakonitega. Ima veliko integritete in je opravljala svoje delo po najboljših močeh," je dejal nekdanji direktor Cie John Brennan.