Kanadska vlada se je po referendumu leta 1995, na katerem so zagovorniki odcepitve Quebeca za las izgubili zmago, namreč obrnila na vrhovno sodišče v upanju, da bi quebeške volilce prepričala, kako odcepitev od Kanade ne bi bila tako hitra in neboleča.
Pokrajina Quebec je z 1,54 milijona kvadratnih kilometrov površine največja od desetih kanadskih pokrajin, ki se jim je pridružila leta 1867. Quebec, ki je trikrat večji od Francije, so kmalu po odkritju Amerike poselili Francozi. Od 7,1 milijona njegovih prebivalcev sta dve tretjini francoskega izvora. Francoščina je tudi uradni jezik te pokrajine.
Kanadski pravosodni minister se je na vrhovno sodišče obrnil z zahtevo, naj razsodi o treh vprašanjih: Ali lahko Quebec po kanadskih zakonih zakonito enostransko razglasi neodvisnost? Ali se lahko odcepi po mednarodnih zakonih? Če pride do spora, kateri zakon prevlada?
Zvezna vlada namreč trdi, da se lahko Quebec odcepi šele po pogajanjih s kanadskimi oblastmi in drugimi devetimi pokrajinami.
Če bo sodišče odločilo v korist Quebeca in se ta lahko odcepi, pomeni to zmago za quebeškega premiera Luciena Boucharda. V nasprotnem primeru lahko Bouchard v naslednjih nekaj mesecih sproži volilno kampanjo s trditvijo, da je pravica prebivalcev Quebeca, da odločajo o svoji usodi, ogrožena. V Quebecu prevladuje večinsko mnenje, da vrhovno sodišče ne bi smelo odločati ali kakorkoli omejevati pravice njegovih prebivalcev, da izberejo svojo prihodnost, je minuli teden dejal Bouchard.
