Kampuscheva najraje ostaja doma

Tri leta po tem, ko ji je uspelo pobegniti svojemu ugrabitelju Wolfgangu Priklopilu, Natascha pravi, da čuti, da je nihče ne razume. ''Boleham za napadom tesnobe,'' je povedala za avstrijski časopis.

Kampuscheva živi sama v majhnem stanovanju na Dunaju in pravi, da bi se najraje vrnila v življenje, kot ga je poznala v času ujetništva. Pravi namreč, da ji je bilo tam bolje, kot ji je zdaj, ko mora poslušati žaljivke ljudi, ko zapusti stanovanje. Prav tako jo moti nenehno fotografiranje in dajanje avtogramov. Po njenih besedah jo ljudje žalijo in ji govorijo, da bi ji bilo bolje, če bi se vrnila v klet, v kateri je bila ujetnica, spet drugi pa jo obtožujejo, da skrivnosti o svojem ujetništvu razkriva medijem samo zato, da mastno služi. Čeprav je, kot pravi, velik del tega bogastva namenila v dobrodelne namene.

''Vedno se moram braniti, vendar sem, kar sem. Včasih preprosto hrepenim po tej kleti, saj sem v njej bila to, kar sem. Danes pa se počutim, kot da mi ljudje jemljejo pravico, da sem, kar sem in takšna kot sem,'' pravi Natascha in se pritožuje, da so jo kritizirali, ko je poskušala pomagati nesrečni Elisabeth Fritzl. Obtožili so jo, da ji je podarila 25 tisoč evrov samo zato, da bi se njeno ime spet pojavilo v medijih. ''V nekem trenutku sem princeska, v drugem čarovnica,'' pravi.

Natascha se doma ukvarja predvsem s hobiji, goji kaktuse, slika, fotografira. Ne pije alkohola, ne kadi in ne je mesa. Z očetom je prekinila vse stike, odnos z mamo pa je zelo zapleten, še posebej zato, ker je mati povedala medijem, da je Natascha šla do Priklopilove krste in se od njega poslovila.