Izpovedi nadomestnih mater: vzgojiti 'tujega' otroka ali oditi v zapor

Junija lani so kamboške oblasti aretirale in prostost odvzele 33 nosečnicam, nadomestnim materam, ki so za plačilo donosile otroka drugih staršev.

Kambodžanke iz socialno ogroženih družin so poiskale agencije, ki so nadomestne matere urejale večinoma za kitajske pare. Zdaj so jih izpustili pod pogojem, da same vzgojijo tuje otroke. V nasprotnem primeru jim grozi 20 let zaporne kazni, piše britanski BBC.

Ena izmed 33 nadomestnih mater je tudi Kambodžanka Thida, ki se je pri 20 letih poročila z revnim partnerjem in si zato nikoli ne bi mogla privoščiti otroka. A če bi z nadomestnim materinstvom zaslužila 10.000 evrov, bi imela dovolj denarja, da bi si nekoč ustvarila svojo družino.

Nosečnost preživele pod nadzorom oblasti

Thida je nevede, da so oblasti v tem času sprejele zakon, ki prepoveduje nadomestno materinstvo, pristala na to, da bo za plačilo donosila tujega otroka.

Ko je zanosila na takšen način, so jo agenti za iskanje nadomestnih mater odpeljali v obljudeno 'vilo', kjer je spoznala še 32 drugih nadomestnih mam, je svojo izpoved za BBC začela Thida.

Pogoji tam so bili katastrofalni, je povedala. Kot je opisala, je sobo delila s petimi drugimi nosečnicami, ki niso imele nobenega življenjskega prostora: "Prostora ni bilo niti toliko, da bi se sprehodile po sobi. Visoko noseče ženske, ki niso mogle več mirovati, so se želele sprehajati gor in dol, a to preprosto ni bilo možno. Osebje pa jim je prepovedalo izhode iz hiše."

Nekega dne, bilo je junija, se je na vratih vile pojavila policija, se spominja Thida. Oblasti so odgovorne v agenciji aretirale zaradi trgovine z ljudmi. A niso se ustavili pri njih.

Aretirali so tudi nadomestne matere. Te so nosečnost preživele pod nadzorom oblasti.

Neke oktobrske noči je Thida dobila popadke in naslednje jutro so jo odpeljali v bolnišnico. Ko se je otrok rodil, je Thida komaj čakala, da vidi njegov obraz, zato ji ga je zdravnik za nekaj minut prislonil na prsa: "Tudi če genetsko ni moj, je moj prvi otrok in imam ga neizmerno rada. Grozno je bilo, da je bil, ko je prišel na svet skupaj z menoj, več mesecev zaprt v bolnišnici pod nadzorom policije."

Oblasti bodo redno preverjale, kje je otrok

Več kot deset nadomestnih mater, ki so rodile otroke drugih bioloških staršev, so  namestili v veliko sobo. Spale niso na postelji, temveč na visečih mrežah. Ženske niso imele dovolj hrane, da bi lahko dojile.  

Thidina tašča je podkupila varnostnike, da je lahko redno obiskovala Thido in ji prinašala pleničke, sadje in mleko v prahu.

Decembra je Thida lahko z otrokom odšla domov. Preden je zapustila ustanovo, so ji naročili, da mora otroka vzgojiti sama in zanj skrbeti do 18. leta, sicer ji preti 20 let zaporne kazni. Nadomestnim materam so povedali, da bodo redno preverjali, če otrok res živi z njimi in če ga morda niso predale njihovim biološkim staršem.

Nadomestne matere še v večji stiski kot prej

Čeprav ni imela izbire in čeprav ima otroka, kot pravi, rada, kot da je njen, Thida na trenutke svojo odločitev obžaluje. Njegovo rojstvo je namreč še poglobilo finančne težave, iz katerih se je nameravala s pomočjo nadomestnega materinstva rešiti.

Ker namreč biološka starša nista dobila otroka, tudi Thida ni dobila obljubljenega plačila. Na srečo je otroka vzljubil tudi njen mož.

Za zdaj otroku ne bosta povedala zgodbe o njegovem rojstvu, mu pa to nameravata razkriti, ko bo star 18 let in se bo lahko sam odločil, ali želi poiskati svoje biološke starše. Čeprav je malo verjetno, da bi biološki starši sploh našli Thido in njeno družino, se njen mož potihoma boji, da bi jih našli in 'ukradli' otroka.

'Biološki oče jokal, kot da so mu iztrgali srce'

Posredovanje nadomestnega materinstva je v Kambodži vzcvetelo leta 2015, ko so to prakso prepovedali na Tajskem, v Indiji in v Nepalu. To je časovno sovpadalo tudi z odpravo kitajske politike enega otroka. Nenadoma so mnogi kitajski pari lahko zakonito imeli še enega otroka, nekateri pa tega niso mogli narediti po naravni poti.

"Prestari so, da bi še lahko imeli otroke, toda njihove finančne in socialne razmere so zdaj primerne za vzgojo otroka," pojasnjuje Liang Bo, predsednik ene večjih posredovalnih agencij za nadomestno materinstvo Shenzhou Zhongtai.

Ker pa na Kitajskem nadomestno materinstvo ni dovoljeno, so se Shenzhou Zhongtai in druge kitajske agencije začele osredotočati na Kambodžo. "Pomagali smo ne le kitajskim staršem, ampak tudi ameriškim, kanadskim, tajskim, japonskim, nepalskim,"  našteva Liang Bo.

"To, kar se je zgodilo, je strašna izguba za tiste ljudi, ki so želeli imeti otroke." Njegova agencija sicer ni bila vpletena v nobenega od primerov, saj je od prepovedi v Kambodži prenehal s posredovanjem v Kamdoži. "Nekatere manjše agencije pa se tega še vedno poslužujejo," opozarja.

A kljub temu je na noč aretacij dobil veliko klicev obupanih parov, ki so želeli informacije, kaj bo z njihovimi otroki, a ti nenadoma niso več doklicali svojih agentov. Poskusil sem pomagati, a agentov nisem poznal, je povedal za BBC: "To so bili namreč ljudje, ki so se izdajali za agente pod lažnim imenom in prevarali tako biološke starše kot nadomestne mame. Vsak par je plačal približno 70.000 evrov, ki jim jih niso nikoli povrnili, plačila niso dobile niti nadomestne mame, še huje pa je, da se je njihov otrok rodil in bo zdaj odrasel v družini nekoga drugega."

Thida je za BBC razkrila tudi, da je biološki oče njenega otroka prav tako podkupil varnostnika, da je lahko po rojstvu vsaj enkrat videl svojega sina: "Pestoval je otroka in jokal, kot da so mu iztrgali srce. Res se mi je smilil. S svojim sinom je lahko preživel le 20 minut, potem je moral oditi, ne da bi si lahko izmenjali kontakte."

Oblasti: To je trgovina z ljudmi, žrtve so otroci

A kamboške oblasti so neomajne pri tem, da bodo nadzorovali vse nadomestne matere, ki so rodile otroke. Po kamboških zakonih je namreč otrok v maternici ženske avtomatično njen otrok. Dodajajo, da bodo matere aretirali le, če bodo otroke poskusile pretihotapiti iz države k njihovim biološkim staršem. A kot dodajajo, lahko biološki starši še vedno finančno pomagajo nadomestnim mamam, če imajo ti seveda njihov kontakt.

Oblasti zatrjujejo, da so morale nadomestno materinstvo prepovedati, ker je to oblika trgovanja z ljudmi, žrtve pa so otroci. Kot namreč pojasnjuje Chou Bun Eung iz kamboškega notranjega ministrstva, se namreč vsi deležniki v procesu pogajajo o ceni otroka v maternici: "Ni jim mar za otroka, oziroma ga dojemajo kot potrošniško dobrino. Če se rodi otrok z motnjami v razvoju, se cena zniža ali pa ga sploh ne želijo sprejeti. Včasih otroke celo preprodajo naprej."

37-letna Bopha, ki je otroka donosila za nizozemski par, se s tem, da je to oblika trgovine z ljudmi, ne strinja. Za to se je odločila iz podobnih razlogov kot Thida in Neth. Ker je bila revna: "Nadomestne matere to naredijo tudi zato, da pomagajo drugim, ki ne morejo imeti otrok. Nadomestne matere najamejo zato, da jim pomagajo, zato tega ne moremo dojemati kot trgovino z ljudmi."

Oblasti menijo, da starši, ki so plačali za otroka, niso njegovi starši. S tem, ko so nadomestne matere aretirali, pa so pravzaprav naredili uslugo tako njim kot otrokom: "Nadomestne mame so nosile te otroke, jih hranile, skrbele za njih. Rade jih imajo, kot da bi bili njihovi lastni otroci."

Zakaj kaznujejo ženske, ki so želele pomagati?

Bopha, ki je otroka donosila, še preden je v veljavo stopila prepoved nadomestnega materinstva, sicer še vedno živi v baraki. A s plačilom, ki ga je prejela, je poplačala nekaj dolgov in kupila nekaj zemlje, ki bo njej in njeni družini omogočila preživetje, je povedala za BBC.

Še vedno je v stiku s starši otroka, ki ga je rodila. Zdaj so prijatelji na Facebooku in vsake toliko ji pošljejo kakšno njegovo fotografijo: "Ne predstavljam si, kako bi se počutila, če bi se moja zgodba odvila kot zgodba nadomestnih mater, ki so morale pod prisilo obržati otroke. Zakaj kaznujejo ženske, ki so želele pomagati? Pomagati tako sebi kot tudi paru, ki ni mogel imeti otroka."