Kakšne ukrepe je proti energetski krizi sprejela Slovenija in kaj ostale države?

Država je do sedaj že sprejela nekaj ukrepov za zmanjševanje posledic energetske krize. Najprej je uvedla kapico oziroma določila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, vključno s tistimi v večstanovanjskih stavbah. Prihranek za povprečnega gospodinjskega odjemalca naj bi znašal 15 do 30 odstotkov, kar pomeni za 110 do 334 evrov nižji letni strošek. Nove cene bodo veljale od 1. septembra do 31. avgusta prihodnje leto.  

Regulirala je tudi maloprodajne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce ter osnovne socialne službe, in sicer bodo za gospodinjstva najvišje dovoljene tarifne postavke cene za plin znašale 0,073 evra/kWh. Za male poslovne odjemalce in osnovne socialne službe pa bodo najvišje dovoljene tarifne postavke cene znašale 0,079 evra/kWh. Na letni ravni naj bi tako povprečni gospodinjski odjemalec prihranil od 90 do 130 evrov ali okoli 10 odstotkov sedanjega stroška za plin.  

Vlada je znižala tudi stopnjo DDV-ja za plin, elektriko, les za kurjavo in daljinsko ogrevanje z 22 na 9,5 odstotka, podaljšala je 50-odstotno znižanje trošarine ter za polovico znižala prispevek za obnovljive vire energije. Sprejela je še sofinanciranje računov za elektriko in plin gospodarstvu, pri čemer bo država podjetjem krila 30 odstotkov razlike med letošnjim in dvakratnikom lanskega stroška za posamezen energent. Okoli 63.000 socialno ogroženih bo prejelo draginjski dodatek v višini 200 evrov.

Evropska Unija je priporočila državam naj do 31. marca prihodnje leto zmanjšajo porabo plina za 15 odstotkov. Slovenija namerava to doseči tudi tako, da se prostori v stavbah državne uprave poleti ne hladijo na nižjo temperaturo zraka, kot je 25 stopinj Celzija, pozimi pa ne na več kot 20 stopinj Celzija.

Kako se z energetsko krizo spopadajo ostale države?

Nemčija, ki se prav tako spopada s pomanjkanjem plina iz Rusije in verjetno ne bo uspela napolniti rezervoarjev plina, kot je načrtovala, obljublja svojim državljanom, da v krizi ne bodo ostali sami. "To je še en korak naproti olajšanju. Povedal sem, da vas ne bomo pustili samih. V naslednjih nekaj tednih bomo oblikovali tretji paket pomoči, ki bo naslovil velik pritisk na državljane in podjetja. O natančni obliki paketa bomo za zaprtimi vrati razpravljali znotraj vlade. Ključni del pa je pravičnost, ki bo zagotavljala enotnost države v teh kriznih časih," pravi nemški kancler Olaf Scholz. Nemčija je tako na primer uvedla novi davek na plin, in sicer 2,4 evra na kilovatno uro, ki ga bodo plačevala tako podjetja kot posamezniki. Veljal bo od oktobra. Je pa prav tako znižala DDV z 19 na sedem odstotkov, uvedli so olajšavo na ceno elektrike iz 6,5 na 3,72 evra, ranljivim gospodinjstvom bodo v celoti krili stroške za ogrevanje, z energijo pa bodo varčevali z ugasnjenimi reflektorji pri zgodovinskih stavbah in spomenikih.  

Avstrija je uvedla energetske vavčerje v višini 150 evrov na prebivalca, začasno je ukinila obvezno dajatev na zeleno elektriko, uvedla je energetske subvencije, vključno z znižanjem davkov in nadomestili za zaposlene, tarife za zemeljski plin in elektriko je znižala za 90 odstotkov do sredine prihodnjega leta. Z energijo naj bi varčevali prek zmanjšane jakosti ulične razsvetljave. Tudi božična razsvetljava bo bolj skromna.    

Italija je odstranila vrsto dajatev, med drugim splošni dajatvi za račune za elektriko in plin, znižala je DDV za uporabo zemeljskega plina z 22 odstotkov na pet odstotkov, za šest milijonov malih podjetij in 29 milijonov prebivalcev je znižala splošno dajatev na stopnjo nič odstotkov, odpravila je dajatev na račune zemeljskega plina za vse uporabnike, ki lahko plačajo račune za energijo v več obrokih. Uvedli so podporo za gospodinjstva, ki imajo nizke prihodke, in 20-odstotno davčno olajšavo za vsa energetsko intenzivna podjetja. Italija, ki pravi, da bo do februarja na zeleni veji glede plina, naj bi sedem odstotkov plina privarčevala z omejitvijo ogrevanja na 19 stopinj in hlajenja na 27 stopinj, zmanjšali naj bi tudi nočne razsvetljave.

Francija je uvedla energetske vavčerje za vse z manj kot 2000 evrov mesečno neto, omejila je cene plina do konca tega leta in na primer znižala davek na elektriko za gospodinjstva in za podjetja. Podjetjem, ki porabijo največ energije bo pomagala z subvencijami. Z energijo naj bi varčevala tako da bi vlada trgovinam prepovedala, da bi pustila odprta vrata, kadar obratuje klimatska naprava in ogrevanje. Prav tako želi prepovedati svetlobno oglaševanje v vseh mestih med 1. in 6. uro zjutraj.