Če zasebni viri ne bodo dovolj, bodo pomoč morale zagotoviti države

Voditelji 27 članic EU so danes v Bruslju dosegli dogovor o dokapitalizaciji bank, je sporočilo poljsko predsedstvo. Banke bodo morale imeti po 30. juniju 2012 devet odstotkov najbolj kakovostnega kapitala v zaščito pred šoki zaradi izgub ob odpisu grškega dolga. Ta ureditev bo začasna in izjemna.

Poljski premier Donald Tusk, čigar država v drugi polovici leta predseduje EU, je razpravo o dokapitalizaciji bank opisal kot "vročo" in "čustveno".

Voditelji EU so dosegli "konsenz o bančnem svežnju", v katerem se strinjajo, da so "ukrepi za povrnitev zaupanja v bančni sektor nujni".

Ti ukrepi se nanašajo na potrebo po zagotovitvi srednjeročnega financiranja bank v izogib kreditnemu krču in za zaščito kreditnega toka v realno gospodarstvo ter potrebo po krepitvi kakovosti in količine kapitala bank za zaščito pred šoki, kot je izguba zaradi odpisa grškega dolga.

V izjavi vrha EU piše, da obstaja "širok dogovor" o potrebi po bistveno višjem – devetodstotnem deležu najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) po upoštevanju tržne vrednosti naložb v državne obveznice članic območja evra na datum 30. septembra letos. Namen je, da se ustvari varnostni blažilec, ki ga upravičujejo "izjemne okoliščine".

Pri julijskih stresnih testih za evropske banke je bil ta prag določen pri petih odstotkih, izgube zaradi državnih obveznic pa niso bile zadostno upoštevane. Na testih je padlo osem bank, a 16 – med njimi tudi Nova Ljubljanska banka (NLB) – pa jih je test prestalo le za las.

Cilj devetih odstotkov najbolj kakovostnega kapitala – to je kapital, ki ga morajo imeti banke v gotovini ali v instrumentih, ki jih je mogoče zlahka pretvoriti v gotovino, zaradi česar je res na voljo v času nuje – bo treba doseči do 30. junija 2012.

Neuradno: Dokapitalizacija v višini 108 milijard evrov

Znesek, 108 milijard evrov, je sicer odvisen od tega, kolikšen bo prispevek zasebnih upnikov pri drugi pomoči Grčiji, je pojasnil poljski finančni minister Jacek Rostowski. Ta znesek bo po navedbah Rostowskega oznanila Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju (Eba), ne vrh.

Omenjeni cilj glede deleža najbolj kakovostnega kapitala bank bo treba doseči na podlagi načrtov, dogovorjenih z nacionalnimi nadzorniki, ki jih bo uskladila Eba.

Pri tem bo veljal postopen pristop. Banke bodo morale najprej uporabiti zasebne vire na trgih. Če to ne bo zadoščalo, bodo morale pomoč zagotoviti države iz javnih sredstev in v zameno sorazmerno vstopiti v lastništvo bank. In če še to ne bo dovolj, se bo v skrajni sili za države v območju evra uporabil začasni sklad za zaščito evra (EFSF).

Vsako obliko javne pomoči bankam bo preučila Evropska komisija in presodila, ali je v skladu z veljavnimi pravili za državne pomoči, prilagojenimi sistemski krizi.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je po prvem delu današnjih sestankov poudaril, da so vsi voditelji izpostavili odločenost, da bodo storili vse za premostitev krize in da se bodo z izzivi pred EU in območje evra soočili v duhu solidarnosti.

Van Rompuy je tudi izpostavil, da so ukrepi za krepitev zaupanja v bančni sektor del širšega svežnja in odločitev, ki jih bo danes sprejelo območje evra, delo pa bodo dokončali finančni ministri unije.

Tusk pa je na novinarski konferenci po koncu vrha EU še poudaril, da bi pri dogovarjanju članic območja evra morale sodelovati tudi tiste države, ki bodo v prihodnosti prevzele evro, med njimi seveda tudi Poljska.

Poleg tega je napovedal, da bo poljsko predsedstvo predstavilo "pragmatične" predloge za izboljšanje gospodarskega upravljanja v območju evra. S tem želijo preprečiti delitve znotraj unije.

Juncker: Približujemo se resnici

Ob prihodu v Bruselj je luksemburški premier in vodja evroobmočja dejal, da se približujemo resnici. "Danes moramo sprejeti oprijemljive odločitve. A nedvomno se ne bomo dogovorili o vsem v najmanjše podrobnosti," je pojasnil. Na vprašanje, ali je optimističen glede dogovora, pa je odvrnil, da če ne bi verjel v dogovor, ne bi več prihajal na ta srečanja, če bi bil popolnoma prepričan o njem, pa prav tako ne bi bil tu. S temi izjavami je sicer Juncker potrdil, kar so pred tem nakazali že v Evropski komisiji – da popolnega dogovora danes zelo verjetno ne bo, temveč se bo po vrhu nadaljevalo tehnično delo.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je pred zasedanjem dejala, da je še vedno veliko problemov, ki jih je treba rešiti. Vseeno pa verjame, da so voditelji na vrh prišli s ciljem, da se doseže velik napredek.

Na zasedanje v Bruselj je že prišla tudi prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki pa je dejala le, da se bodo dela danes lotili z "veliko dobre volje". Britanski premier David Cameron, čigar država ni v območju evra, pa je ob prihodu poudaril, da je rešitev krize v britanskem interesu, še posebej dogovor o krepitvi evropskih bank. Poudaril je, da je potrebna čim širša podpora čim širšemu dogovoru.

Grški premier George Papandreu, čigar država je v središču pozornosti in po mnenju mnogih je tam tudi "izvirni greh" krize, pa je poudaril, da morajo evropski voditelji danes sprejeti odločitve za rešitev evra in evropskih idealov. "Trud Grkov je nadčloveški," je še izpostavil. "Naš izziv danes ni zgolj rešiti evro, temveč tudi zavarovati ideale, ki jih tako cenimo v Evropi - socialno kohezijo in miroljubno sodelovanje med evropskimi narodi," je tudi menil.

Prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde pa je dejala le, da jih čaka še veliko dela in da se bodo tega lotili z "veliko dobre volje".

Precej bolj neizprosen je bil nizozemski premier Mark Rutte. "Potrebujemo resnično rešitev, ničesar ne bomo pridobili z mlačnimi kompromisi. Nekaj se more resnično zgoditi," je bil jasen.

"Danes moramo govoriti o Grčiji in zagotoviti, da bo grški dolg vzdržen in da končno končamo to zgodbo. Moramo govoriti o bankah in kako zagotoviti, da pridejo skozi to težavno fazo. Moramo zagotoviti, da bo EFSF, ta bazuka, dovolj močna, da trge prepričamo, da mislimo resno," je med drugim pojasnil.

"To službo opravljamo zato, da lahko sprejemamo odločitve. Ni lahko, a mora se zgoditi," je sklenil.

Belgijski premier Yves Leterme je izrazil upanje, da bo uspelo voditeljem najti dogovor o krepitvi posojilne sposobnosti sklada za zaščito evra, tako da bo ta "kar precej" nad 1000 milijardami evrov.

Irski premier Enda Kenny – Irska že prejema pomoč iz EFSF – pa je izpostavil, da je treba polno uporabiti dogovorjeno večjo prožnost začasnega mehanizma, zato da se zagotovi gotovost trgov v ukrepanje EU in območja evra.

Britanski premier David Cameron, čigar država ni v območju evra, je ob prihodu poudaril, da je rešitev krize v britanskem interesu, še posebej dogovor o krepitvi evropskih bank. Izpostavil je tudi, da je potrebna čim širša podpora čim širšemu dogovoru.