Iranske ženske so bojevnice

Ob prizorih z iranskih ulic se je marsikdo vprašal, kdo je zloglasna milica, ki seje strah in teror. Na številnih blogih in spletnih socialnih mrežah je slišati poziv, da morajo pripadniki milice Basidž (Basij) odgovarjati za storjene zločine. Uporabljajo namreč prekomerno fizično silo nad protestniki, svet pa so obkrožili tudi posnetki številnih brutalnih pretepanj in celo smrti protestnikov. Med njimi je bila tudi Neda.

Zato je Amnesty International Slovenija (AI Slovenija) na svoji spletni strani pozval iranske oblasti, naj takoj preneha uporabljati milico Basidž za vzpostavljanje reda na demonstracijah. Iz preteklosti je znano, da so njihove metode skrajno brutalne, so pa seveda pod zaščito države, tako da za svoje zločine ne odgovarjajo.

Številni posnetki nasilja bi po mnenju AI Slovenija morala “spodbuditi takojšnjo preiskavo oblasti, izdana pa bi morala biti jasna navodila, da se prepreči nadaljnja izguba življenj”. Toda iranske oblasti so namesto umirjanja zadev in spoštovanja pravice vsakega človeka, da gre na ulico in na miren način izrazi nezaupanje v svojo vlado, podkrepile svoje grožnje. Oglasila se je Iranska elitna revolucionarna garda, ki je sporočila, da bodo zoper protestnike uporabili “revolucionarne metode”. To pa v prevodu pomeni, da bodo proteste krvavo zadušili.

Med protestniki je čutiti strah. Njihovi zapisi na blogih in drugih spletnih socialnih omrežjih kažejo, da se zelo dobro zavedajo, da je lahko današnji odhod na ulico zadnji. Prosijo, naj svet ne obrne pogleda stran od Irana. Če želite pomagati, lahko pošljete apel iranskim oblastem.

Revolucija na ulicah in za tipkovnicami

Iranska zelena revolucija se odvija na dveh frontah. Spopadi na ulicah so krvavi, toda pravi boji se odvijajo tudi prek svetovnega spleta. Iranske oblasti so tujim novinarjem omejile možnost poročanja, dopisnike tujih medijev imajo pod strogim nadzorom, vršijo pa tudi številne pritiske. Novinarji ne smejo zapuščati svojih pisarn, agenciji Reuters pa so prepovedali snemanje in fotografiranje.

In prav tu se je pokazalo, kakšen pomen ima državljansko novinarstvo. Protestniki in podporniki opozicijskega predsedniškega kandidata Mira Hoseina Musavija so prijeli za fotoaparate in kamere. Zabeležili so številne incidente, med njimi je bil tudi umor 27-letne Nede.

Oblasti se zavedajo te "težave", saj uporabniki Twitterja poročajo, da milica pri varnostnih pregledih državljanov išče tudi fotoaparate in kamere, nato pa jim zaplenijo spominske kartice. Pozabili pa so na telefone, saj je s posnetkov, ki jih objavljajo na spletu razvidno, da je tudi mobilni telefon močno orožje. Obstaja tudi spletna stran twittertvlive.com, ki protestnikom omogoča prenos v živo s teheranskih ulic.

Hekerji, pomagajte!

Na številnih blogih in socialnih mrežah so se pojavile prošnje, naj vsak pomaga iranskemu ljudstvu po najboljših močeh. “Hekerji, pomagajte! Rušite spletne strani, ki objavljajo fotografije in podatke protestnikov,” je bilo zapisano na Twitterju, dodane pa so bile tudi povezave do omenjenih strani. Na teh straneh so bile objavljene fotografije s protestov, obkrožene pa so bile osebe, ki predstavljajo nevarnost za obstoječo oblast. Nekatere tovrstne strani so resnično izginile. Državljani so prav tako poročali o številnih blogerjih, ki so te dni izčrpno poročali o dogodkih v Iranu. Njihovi blogi so bili izčrpen vir podatkov, fotografij in posnetkov. Te dni pa je dostop do nekaterih blogov blokiran.

Pojavile so se tudi strani, ki vsebujejo navodila, kako varno uporabljati internet in pošiljati informacije v svet, ne da bi te odkrili in prijeli vladni agenti. Virtualni bojevniki so nesebično razkrili tudi znanje in programe, s pomočjo katerih lahko zrušiš ali blokiraš nekatere spletne strani.

Neda postala simbol iranskih protestnic

27-letna Neda, ki je obležala pod streli iranske milice, je postala simbol iranskih žensk. Dejstvo je, da se je njena žrtev že vpisala v srca Irancev, ki podpirajo Musavija. V trenutku, ko se simbol ali pa mit rodi, ni več poti nazaj. Ljudje iz njega črpajo moč, kljub morebitni represiji ali nasilju, ki ga doživljajo. Skozi zgodovino se je pokazalo, kako "nevarni" in povezovalni so simboli in miti. Iranske oblasti so želele rojstvo simbola preprečiti, toda bili so neuspešni. Zgodba o Nedi je obkrožila svet, tako da ni le simbol Musavijevih privržencev, temveč marsikaterega mladega dekleta v svetu.

Številni posnetki kažejo ženske v akciji

Ženske, oblečene v tradicionalna oblačila, se spopadajo s pripadniki iranske milice, zbirajo kamenje, pomagajo ranjenim, ščitijo svoje “brate in sestre” pred udarci, varujejo ranjene pripadnike milice pred razjarjeno množico in podobno. “Pogledam jim v oči in jih vprašam: Zakaj si ubil svojega brata? Zakaj si pretepel svojo mater, svojo sestro? Nagovorimo jih z besedami, če ste Iranci, potem ne bi smeli početi to, kar počnete. Tepete svoj narod, to je vaš narod,” je v telefonskem pogovoru za CNN povedala 19-letna Iranka. 

Pravi tudi, da se ženske zbirajo na protestih v večjem številu kot moški. Držijo skupaj in odločile so se, da gredo do konca. “Nismo imele možnosti, da jim dopovemo, kako pomemben člen te družbe smo. Smo prihodnost države. Zdaj je trenutek, da si izborimo svobodo in pravico,” pravi in dodaja, da je absolutno optimistična. “Zgodovina me je naučila, da so se vse revolucije začele na takšen način. Vsaka revolucija je nasilna in nekateri tudi umrejo, toda nič ne more obstajati večno,” je povedala komaj 19 let stara ženska.

Bojevnice od nekdaj

Iranske ženske so bile od nekdaj borke in zagovornice človekovih pravic. Sodelovale so že v iranski revoluciji leta 1979, ko je ajatola Homeini obljubljal državo, v kateri bodo vladale vrednote in načela preroka Mohameda. Obljubljal je pravično in enakopravno družbo. Na poti k ustvarjanju omenjene družbe pa so voditelji očitno skrenili s poti.

Ženske so namesto večje enakopravnosti pridobile še več omejitev. Morale so sprejeti pravila oblačenja (tudi moški), hedžab, ki predpisuje zakrivanje kože in obvezno nošenje rut v javnosti. Moralna policija pa je zadolžena za izvajanje pravil. Kršitelja lahko doleti tudi aretacija. Nekatere Iranke nosijo črn čador, spet druge le rute. Večina Irancev se s predpisanim pravilom ne more sprijazniti. Te dni lahko na posnetkih in fotografijah vidimo ženske, ki sodelujejo na protestih in ne nosijo pokrival.

Upor tli že dolga leta

Iranke se že leta borijo za enakopraven položaj, saj so v pravnem redu popolnoma podrejene. Upor na ulicah Irana se ni rodil 12. junija. Upor tli že dolga leta. Protesti, aretacije, odpuščanja, grožnje in nasilje so stvari, s katerimi se aktivisti spopadajo že leta (Iran: Oblasti preprečujejo prizadevanja za enakost, AI 2007). V Iranu ste lahko aretirani tudi, če le zbirate podpise za enakopravnost spolov. Ženske, ki se jim je to zgodilo, so bile obtožene delovanja zoper državno varnost. Mirne proteste pa milica prekine na nasilen način. Izvajanje državljanske nepokorščine (mirni protestni shod, petje, sedenje na ulicah, pasiven upor, prižiganje sveč, ipd.) oblasti obravnavajo kot grožnjo, ki se mora kaznovati.

Svet Evropske unije že leta opozarja na kršenje človekovih pravic v Iranu. Njihova opozorila in navajanje konkretnih primerov, si lahko preberete tukaj.