Nikoli doslej še ni bilo toliko medijev in drugih virov informacij, a zaradi poplave lažnih novic in dezinformacij v njih se še nikoli ni bilo težje dokopati do resnice, je v spletnem pogovoru ob mednarodnem dnevu dejstev opozorila Slovenska tiskovna agencija."Slovenija se po mojem mnenju premalo zaveda tega, da imamo tudi v naši državi težave z lažnimi novicami," opozarja pravnica in novinarka Nataša Pirc Musar.
Svetovna zdravstvena organizacija pa opozarja, da je pandemija sprožila tudi infodemijo. Tudi Evropska komisija je v poročilo o boju proti dezinformacijam o covidu-19 opozorila, da je pandemija ustvarila ugodne razmere za širjenje neresničnih informacij."Opažamo, da so velike težave zaradi informacij o pandemiji covida-19. Milijoni ljudi so dezinformirani, slabo informirani, imajo jih za norca. In to je velik izziv za novinarje, pa tudi našo agencijo, ki se s tem ukvarjamo vsak dan," pojasnjuje Stefan Voss iz Nemške tiskovne agencije.
Kako ločiti verodostojne novice od lažnih? V času, ko nas zdravstvo uči, da se je varno zapirati v mehurčke, na medijskem področju velja ravno obratno. Dobro bi bilo slediti več različnim medijem. "Več informacij ko spraviš v svojo glavo, bolj se boš približal temu, da boš morda začel sam razločevati, kaj je tisto, kar je popolnoma neverjetno, kaj je na meji verjetnosti, da greš naprej preverjat, in kaj je tisto, čemur lahko verjameš," pove Pirc Musarjeva.
Treba je poskrbeti tudi za mlade, ki so lahka tarča za dezinformacije, zato bi jih bilo smiselno že v osnovni šoli naučiti, kako pristopiti do tega širokega medijskega prostora. "Mlajše generacije ne ločijo več popolnoma med klasičnim medijem in družbenim omrežjem, zanje je medij vse, kar jim da informacije," še pojasni.
V času, ko nas je covid-19 osamil, mnoge zaprl v stanovanja in je edini pogled v svet za mnoge le skozi medijsko okno, je odgovornost medijev postala še večja kot sicer. "Zelo pomembno je, da pokrivamo tudi znanost, da ljudi ne podcenjujemo in jim razložimo, kako v bistvu znanost deluje in zakaj se lahko podatki spremenijo," razlaga znanstvena novinarka Zarja Muršič.
A nedvomno je pri nas na zaupanje vplival tudi način komunikacije, ki ga je imela politika z ljudmi v trenutkih, kakršen je tudi zdaj, ko ukrepi posegajo v temeljne človekove pravice."Nam se omejuje svoboda gibanja in zbiranja, mi imamo policijsko uro – mislim, da najdaljšo v Evropski uniji, ki traja že šest mesecev," še pove Pirc Musarjeva. "V teh kriznih časih bi bilo treba oblast graditi na nekem zaupanju državljanov, ne pa na tem, da jim v kosti naganja nek strah in slabo vest," pa pojasnjuje novinarka spletnega portala Oštro Katarina Bulatovič. To je vplivalo tudi na mnenje državljanov o tem, kako nevaren je virus, in porajalo vprašanje, zakaj bi ukrepe sploh upoštevali.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.