Kako se svetovna mesta borijo proti onesnaženosti?

Številna mesta po svetu se soočajo z močno onesnaženostjo. Prav zato sprejemajo nekatere bolj ali manj inovativne ukrepe.

V Parizu ob koncih tedna na številnih zgodovinskih ulicah prepovejo promet, vpeljali so sistem parni-neparni, ob povečanju onesnaženja s smogom je javni prevoz brezplačen, prav tako vzpodbujajo programe izposoje koles in deljenja avtomobilov. Enkrat na mesec pa bo tudi prepovedan promet na sloviti ulici Champs-Elysées oziroma Elizejske poljane.

V Delhiju, ko je postalo jasno, da je onesnaženje skoraj tako kot v kitajskem Pekingu, so prepovedali vse velike dizelske avtomobile, še posebej tiste z močnejšimi motorji, prav tako so začeli ukinjati na tisoče dizelskih taksijev, navajajo pri Guardianu. O prepovedi uporabe avtomobilov z dizelskimi motorji razmišljajo tudi v Dublinu in Bruslju. Prav tako so poskušali s prepovedmi voženj za avtomobile ali s parnimi ali neparnimi registrskimi tablicami.

Na Nizozemskem skušajo narediti še korak dlje, saj želijo do leta 2025 ukiniti prodajo vseh avtomobilov z motorji, ki jih poganjajo naftni derivati. Dovolili bi le prodajo električnih avtomobilov in vozil na vodikov pogon. Uporabo klasičnih avtomobilov bi seveda še naprej dovolili. Seveda pa mesta vzpodbujajo predvsem uporabo koles.

Nemško mesto Freiburg je ima na kilometre urejenih kolesarskih stez, prav tako imajo učinkovit in poceni javni promet. V predmestju Vauban pa so prepovedali, da bi prebivalci parkirali v bližini svojih domov, za parkirno mesto ob robu mesta pa so morali prebivalci odšteti kar 18.000 evrov. V zameno za življenje brez avtomobila pa so prebivalcem ponudili cenejša stanovanja, brezplačen javni prevoz in veliko kolesarskih mest.

V Koebenhavnu veliko vlagajo v kolesa. Velik del danske prestolnice je zaprt ta avtomobile že desetletja, mesto načrtuje, da bo do leta 2025 ogljično nevtralen.

V Oslu želijo prepoloviti izpuste toplogrednih plinov do leta 2020, zato skušajo uvesti prepoved za avtomobile za velik del mesta, ukinjajo parkirna mesta, prav tako pa gradijo nove kolesarske steze.

V finski prestolnici so veliko vložili v boljši javni promet, uvedli so višje parkirnine, vzpodbujajo kolesarjenje in hojo. Ideja je, da bi bil do leta 2050 helsinški javni promet tako dober, da nihče niti ne bi hotel več imeti avtomobila.

V Zürichu so prepolovili število parkirnih mest, na enkrat v mesto dovolijo le omejenemu številu avtomobilov. Poleg zmanjšanja onesnaženja, so rešili tudi problem prometnih konic.

Brazilsko mesto Curitiba, kjer živi okoli dva milijona ljudi, ima enega najbolj razvejanih in najcenejših avtobusnih sistemov na svetu. Posledica: kar 70 odstotkov prebivalcev za prevoz na delo uporablja javni promet.

Indijsko mesto Bangalore so okoli 6000 avtobusov preuredili na plin, prav tako vzpodbujajo neuporabo avtomobilov. Do zdaj so po njihovih besedah v nekaj letih zmanjšali onesnaženost za 20 odstotkov, eden izmed štirih oseb pa zdaj raje uporablja javni promet.