Kako se lahko politiki izmikajo dvigovanju pošte?

"Vročanje vabil na sodišče je po zakonu o kazenskem postopku pri nas urejeno tako, da se vroča po pošti, prek detektiva ali izvršitelja," razloži Janko Trivinović, ki detektivski poklic opravlja že 21 let. "Ko detektiv dobi pošiljko za vročanje, gre na naslov in poišče to osebo na naslovu prebivališča. V kolikor ga na tem naslovu ne najde, mu pusti pismeno obvestilo in določi datum ter uro, kdaj naj bo ta oseba doma, da se mu ga ponovno vroči," nadaljuje.  

Ko pride izbrani datum, se vročevalec znova odpravi do naslovnika in če ga ne najde, so postopki jasno začrtani. "Če osebe takrat ne najde, se pošiljko lahko vroči odraslemu družinskemu članu, ki jo je dolžen sprejeti. Torej najdemo ženo, mamo, brata in ti so jo dolžni sprejeti," razlaga Trivunović. "Če te osebe ne sprejmejo oz. je nočejo iz kateregakoli razloga prevzeti, potem detektiv pusti pošiljko v nabiralniku ali na vratih stanovanja, tam, kjer je možno in s tem se šteje, da je vročitev uspešno opravljena," še pove. 

Vendar je pomembno, da vročevalec točno ve, za kakšen sodni postopek gre, saj je razlika, kdaj je pošiljka vročena in kdaj ni, predvsem od tega ali gre za pravdni ali kazenski postopek. "Tukaj je tista razlika med detektivi, ki moramo poznati te razlike in moramo vedeti, kaj vročamo. Mi ne moramo zdaj vročati neko pravdno zadevo, ki jo lahko na delovnem mestu pustimo ali pa kazensko, ki je pa ne smemo," dodaja detektiv.

Kako pa je mogoče, da vročevalec pošte ne more vročiti vabila na sodišče, kljub temu, da ve vse naslove, kje se naslovnik nahaja? "So vprašanja, ki si jih mnogokrat zastavljamo laiki, ko je govora o politikih, gospodarstvenikih. In tu je pomembno vedeti, da so denimo politiki varovane osebe in da je vročanje malce drugačno," pravi Trivunović. Poudari še, da so varovane osebe, varovane po zakonu in varnostniki ne smejo detektivom ali pa nekomu dovoliti, da do take osebe pride. "Če se izkažemo, da imamo pooblastilo, da imamo pošto, kdo smo, kaj smo in tako naprej, v tem primeru nam oseba v nobenem primeru, ne sme preprečiti dostopa do nabiralnika," še doda. 

Tudi sodni postopki predsednika SDS Janeza Janše so bili v preteklosti večkrat začinjeni z vročanjem in nedvigovanjem pošte. Med drugim so mu pošto poskušali vročiti pred sodiščem, na domu, v službi, a večkrat neuspešno. Tudi v zadnjem primeru naj bi bilo vročanje neizvedeno, kar pa danes Janšev odvetnik odločno zanika. "Ves čas se brez potrebe širi neka lažna novica, da moj klient Janez Janša ne dviga pošte in zavlačuje postopek. To ni res. V tem postopku je bila prvič sodba razveljavljena zaradi jasne kršitve pri postavitvi porote, kar je podaljšalo zadevo za dve leti in seveda nismo soglašali s tem, da zastara," je povedal Franci Matoz. Zato je glede današnje sodniške odločitve napovedal, da bodo zoper pravnomočno sodbo vložili zahtevo za varstveno zakonitost.