Kako je živeti z demenco?

"Najhujša je moja orientacija, zato ne grem nikoli sam nikamor," razlaga Tomaž Gržinič, ki z Alzheimerjevo demenco živi že sedem let. Ko so mu postavili diagnozo, je začel prejemati zdravila. Zdaj uporablja neke obliže, zaradi katerih se počuti, kot pravi sam, kolikor toliko v redu. Kljub bolezni se še vedno trudi ostati čim bolj aktiven, tako tudi dvakrat na teden igra tenis. Druženje s prijatelji me drži pokonci, dodaja. "Če bi visel doma, bi bil sigurno slabši."

Kot pove, se bolniki z demenco veliko smejijo in ne uporabljajo nobenih žalitev. "Zato, ker vsak ve, da tudi njega to dočaka." In ravno to ozaveščanje je ključnega pomena, razlaga Štefanija Zlobec, predsednica društva Spominčica, saj pravočasno ukrepanje lahko spremeni marsikatero življenje, dodaja. "Problem demence ni samo problem tistih, ki so po navadi res starejši, ampak je to tudi problem njihovih svojcev, jaz temu rečem srednje generacije, ki so v službi in se težko znajdejo."

V Sloveniji bi potrebovali tudi zdravniške, medicinske strokovnjake, ki so usposobljeni za to področje, pojasnjuje Bojana Beović, Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije ter zdravnica specialistka infektologije.

Veliko prelomnico v zdravljenju demence pa predstavljajo nova zdravila, eno je bilo v ZDA že registrirano za uporabo pri zgodnji obliki Alzheimerjeve bolezni. Po mnenju Milice Kramberger iz Nevrološke klinike gre pri tem za veliko prelomnico pri zdravljenju najpogostejše bolezni možganov, ki se kaže z demenco. "Takega zdravila, ki bi vplivalo na bolezenski proces, torej na to kopičenje bolezenske beljakovine, doslej ni bilo," še doda in pove, da se dve učinkovini v zdravilu, ki delujeta kot protitelo, vežeta na nakopičeno beljakovino in jo odstranjujeta. "Prinašata tudi ugoden učinek na miselne funkcije bolnikov na dnevno funkcioniranje," sklene.

V Evropi pa zdravili za zdaj še nista registrirani, saj jih mora najprej potrditi Evropska agencija za zdravila.