Če držijo trditve Teherana, da jim je uspelo razbiti vohunsko mrežo ameriške obveščevalne agencije CIA in aretirati 17 ljudi, potem to za Združene države Amerike predstavlja hudo težavo, še posebej v obdobju, ko napetosti v perzijskem zalivu naraščajo. Domnevni vohuni so bili zaposleni kot izvajalci in svetovalci na občutljivih položajih na ekonomskem, jedrskem, infrastrukturnem, vojaškem in kibernetskem področju.
Države sicer pri zbiranju informacij upe polagajo v diplomate, meni ameriški analitik in strokovnjak za varnost Joseph Fitsanakis. Gre za uradnike, ki pod diplomatsko krinko sklepajo prijateljstva z lokalnim prebivalstvom. Agenti imajo ponavadi diplomatsko imuniteto, kar jih v primeru razkrinkanja vohunskih aktivnosti ščiti pred sodnim pregonom.
Ameriška težava pri tem tiči v letu 1979, ko je po islamski revoluciji v Iranu prišlo do prekinitve diplomatskih stikov med državama. Na ta način so ZDA izgubile pomembne obveščevalne vire in bile soočene s težavo pridobivanja pomembnih informacij.
Kako so Američani novačili obvečevalne kadre med Iranci?
Delovanje ameriške obveščevalne službe na iranskih tleh je zelo nevarno za vse vpletene v operacijah. Po doslej znanih podatkih o aretiranih sodelavcih CIA, naj bi večina izmed 17 oseb pripadala majhni prozahodni eliti v državi. Fitsanakis je za ABC News zapisal, da je malo verjetno, da gre za akademike in druge tehnične strokovnjake, ki so delali v obrambnem sektorju islamske republike. "Tovrstni strokovnjaki so skrbno nadzorovani s strani iranskih tajnih služb, tako doma kot tudi takrat, ko potujejo v tujino." Strokovnjak za nacionalno varnost meni, da je po vsej verjetnosti šlo za ljudi, ki igrajo obrobne vloge v iranskem vojaškem in energetskem sektorju.
Zakaj nekateri Iranci tvegajo pri vohunjenju proti svoji državi?
Fitsanakis izpostavlja, da je razlogov lahko več. Najpogosteje gre za ideološke vzgibe ali upanje na materialne koristi. Vendar obstajajo tudi druge stimulacije. "Selitev v tujo državo in pridobitev državljanstva, želja po maščevanju, zdravniški pomoči, v nekaterih primerih pa celo ljubezen," navaja analitik in dodaja, da je praktično nemogoče natančno vedeti, zakaj se posamezniki odločajo za tvegano početje.
Iranski uradniki so v nedeljo povedali, da je bila vsem vohunom iranske nacionalnosti obljubljena delovna viza v Združenih državah. Pri tem so dodali, da se 17 agentov med seboj ni poznalo, saj je njihovo usposabljanje potekalo individualno. Predajo informacij so poskušali zakriti s postopki za neopaženo odlaganje materiala. "Imeli so umetne kamne, ki so bili zelo podobni iranskim kamninam. Ti umetni kamni so bili votli, vanje pa so nastavljali različna sporočila ali materiale, ki so bili pomembni za tajne operacije," razkriva Fitsanakis in dodaja, da so nekateri informacije s svojimi nadrejenimi izmenjevali tudi na različnih znanstvenih konferencah po svetu.
"Ni šlo za enkraten protiobveščevalni zamah"
Strokovnjak za varnost ob tem izpostavlja, da verjetno ni šlo za enkratno akcijo, ampak operacijo, ki se je razvila potem, ko so Iranci odkrili enega ali dva vohuna ter nato počasi razširili preiskavo na ljudi, ki so sodelovali z osumljenim. Tarča so bili zaposleni pri agencijah in podjetjih, ki so prozahodno usmerjena in so v preteklosti kritizirala domačo oblast.
A Fitsanakis opozarja, da je pri tem prišlo do večje težave. Kot kaže, naj bi namreč Iranci uspeli prepoznati obraze CIA agentov, ki rekrutirajo agente na tujih tleh. Gre za diplomate, ki sicer delujejo v Avstriji, Indiji, Turčiji in Zimbabveju. Če to drži, bodo morale ZDA ponovno vzpostaviti obveščevalno mrežo z novimi obrazi, sicer jim v prihodnosti grozi popoln razpad bližnjevzhodne operacije.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.