Kako je videti nova železna svilna pot?

Skoraj kilometer dolg tovorni vlak je iz Kitajske prvič prispel v turško Ankaro. Po kratkem postanku pa se je odpeljal naprej, proti Bolgariji, Srbiji, Madžarski, Slovaški do končnega cilja – češke Prage. Prvič je takšna tovorna kompozicija potovala tudi po predoru Marmaray pod bosporsko ožino, kar dramatično zmanjša čas potovanja. S tem se je Turčija polno integrirala v kitajski projekt izgradnje nove, tako imenovane železne svilne poti, uradno imenovane Pobuda En pas ena pot.

"To je za nas zelo pomemben dan. Izpopolnili smo tako imenovani Srednji koridor v okviru pobude En pas ena pot. S tem, ko se je vlak odpeljal proti Pragi, smo stopili na pot nove ere. To je velik mejnik," je dejal direktor turških železnic Ali Ihsan Uygun. 

Doslej je takšna pot tovornega vlaka trajala cel mesec, po novem pa so jo skrajšali za 12 dni. Do Prage, torej od Daljnega vzhoda do srednje Evrope, pa bo sedaj potrebnih le 18 dni. Glede na to, da obseg trgovine med Evropo in Azijo znaša okoli 19 bilijonov evrov, je pomen bistveno hitrejšega prometa dobrin med celinama jasen. Tudi zato nameravajo države na tej železni svilni poti v projekt vložiti okoli sedem bilijonov evrov. Kitajska in Turčija pa imata še poseben dogovor vreden okoli 35 milijard evrov.

"To nam bo prineslo veliko priložnosti, ta železniška povezava bo nizkocenovna, varna in veliko hitrejša. In bo obsegala najmanj celo pot od Kitajske do Evrope. Deluje pa enako, v obe smeri. Zato upamo, da bo prinesla tudi priložnosti za naša podjetja," je dejal turški minister za trgovino Ruhsar Pekcan.

Pobuda En pas, ena pot oziroma nova svilna pot ni le gospodarski, pač pa tudi geopolitični mejnik, s katerim se Kitajska vrača kot vodilna globalna sila. Pri tem seveda ne manjka kritik, od tega da Kitajska s svojim konceptom ustvarja dolžniško past, do tega, da uvaja nove oblike kolonializma in vsiljuje pristajanje na politike uradnega Pekinga. Skupno sicer projekt nove svilne poti zajema 65 držav, ki predstavljajo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva in okoli tretjino svetovnega bruto družbenega proizvoda.