Jure Dolinar iz gasilske brigade Ljubljana je povedal: "Tehnika gašenja bi bila podobna. Prav tako bi gasili z gasilnim sredstvom, kot so Francozi, kar pomeni z vodo, z napravami za višino kar pomeni, da bi prav tako morali postaviti več curkov, kot so to delali Francozi, če delamo to primerjavo. Polovična številka gasilcev bi bila zadostna. Recimo nekje 150 gasilcev, kar pa pomeni da je tudi manjša površina same zgradbe. Zagotoviti takšno količino vode, že to je logistični zalogaj. Nisem rekel da tega nismo sposobni, seveda smo sposobni, ampak vse tukaj potegne tudi število gasilcev in čas gašenja. Zato je tudi čas gašenja 9 ur in nekaj in pa sama dostopnost."
Za požarno varnost pa je poskrbljeno tudi v kulturnih ustanovah, denimo v muzejih in knjižnicah. Tam imajo posebne varnostne ukrepe, kje in pod kakšnimi pogoji hranijo najbolj dragocene artifakte. Velika večina kulturnih ustanov najbolj dragocene kose zbirk hrani v posebnih protipožarnih sobah, v posebnih omarah, v veliki večini so predmeti postavljeni tudi na materialih, ki v primeru ognja težko zgorijo.
V dobro varovani trezor Narodne in univerzitetne knjižnice je ekipo Sveta na Kanalu A odpeljal vodja rokopisne zbirke Marjan Rupert. Tam hranijo največje dragocenosti, denimo rokopise Vodnika in Prešerna. Zato veljajo tudi strogi varnostni ukrepi, tudi v primeru ognja.
Marjan Rupert, vodja rokopisne zbirke v NUK: "To potem takoj sproži alarm in seveda vemo, da je požar in takoj javi varnostniku, ki odreagira. Zunaj imamo pripravljene že te gasilne aparate."
V NUK pa imajo že izkušnjo z velikim požarom, saj je med drugo svetovno vojno na veliko čitalnico padlo nemško poštno letalo. Zgorelo je okoli 60.000 knjig.
Rupert je dodal še: "Te knjige niso bile popolnoma požgane, ampak so bile popolnoma ožgane, tako da žal z tem ni bilo več kaj za delat, jih je bilo potrebno zavreči."
Podobne protipožarne ukrepe imajo tudi v Narodnem muzeju Slovenije, kjer recimo hranijo najstarejšo piščal in najstarejše zlato. Kustus za prazgodovino je ekipo Sveta na Kanalu A po strogih varnostnih ukrepih odpeljal v kletne depoje, kjer hranijo artefakte vse od paleolitika do novega veka. Tudi predmeti so hranjeni v kovinskih omarah.
Peter Turk, kustos za prazgodovino v Narodnem muzeju Slovenije je povedal : "Da je kovina in keramika ločena od organskih predmetov, kar pomeni, da so leseni predmeti potencialno bolj požarno ogroženi, tisti, ki so ločeni v posebnih prostorih."
Zgradba, v kateri je Narodni muzej, je bila zgrajena leta 1888 in je bila velikokrat že obnovljena. Ob vsakih obnovitvenih delih pa so zaradi starosti stavbe še posebej pozorni, pove direktorica Barbara Ravnik.
"Da se na vsaka dela, ki potekajo v hiši maksimalno pripravimo in da poskrbimo za to, da ne pride do presenečenj. Kajti ko enkrat zagori, je zelo težko karkoli rešit," še dodaja Ravnikova.
V Sloveniji imamo 7000 kulturnih spomenikov, 30.000 objektov kulturne dediščine, vendar za vse nimamo ohranjenih dokumentov, ki bi omogočali restavracijo. Tu smo glede drugih evropskih držav v ozadju, razloži Robert Peskar, generalni konservator na zavodu za varstvo kulturne dediščine.
"Kulturne dediščine, oz. kulturnih spomenikov ne obnavljamo zato, da bi ohranili zgodovino, ampak da bi ohranili prihodnost. zaradi tega, so tudi Francozi v takšnem šoku, ker je zgorel en delček njihove prihodnosti," je še povedal Peskar.
Saj kot pravi Peskar, varovanje kulturne dediščine ni samo identiteta naroda, ampak kulturni gospodarski temelj in tako bi se morali do nje tudi obnašati.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.