V luči torkovih terorističnih napadov v Bruslju, sta specialista za varnost iz Švice in Francije povedala, katere varnostne ukrepe bi morali sprejeti, da bi preprečili ponovitev tako tragičnega dogodka.
Niso krive belgijske oblasti
''Belgijski varnostni organi so bili obveščeni o načrtovanih napadih v Bruslju 24 ur prej, preden so se ti dejansko zgodili. Številni opisujejo tajne službe kot šibki člen, vendar ne moreš imeti policistov na vsakem križišču. Poglejte Slonokoščeno obalo, njihova varnostna službe dela odlično, ampak resnica je, četudi imaš vse informacije, ki jih potrebuješ, ni mogoče, da boš vedel, kje točno bodo teroristi udarili,'' je povedal strokovnjak za boj proti terorizmu iz ženevskega centra za varnost (GCSP), Alexandre Vautravers.
Poudaril je pomembnost preventivnih ukrepov za preprečitev radikalizacije mladih ljudi. Omenil je tudi vzpostavitev varnostnih con v številnih državah, vključitev protiradikalizacijskih programov in prisotnost psiholoških centrov po vsej Evropi.
Na vprašanje o nujnih ukrepih, ki bi jih bilo trebba nujno uvesti v boju proti terorizmu, je francoski general Jean-Bernard Pinatel za Sputnik povedal, da bi zato, ker teroristi prosto izbirajo mesto naslednjega napada in organi ne morejo zagotoviti varnost vseh pomembnih objektov, morali dati poudarek globalni politiki, najprej v Franciji in potem po vsej Evropi.
''To vključuje tujo politiko, ki bi vršila pritisk na države, ki nudijo pomoč teroristom,'' pravi Jean-Bernard Pinatel. ''Najprej pa moramo zagotoviti boljše izvrševanje zakonodaje na področjih, kjer vladajo preprodajalci mamil in orožja. Vlada bi morala preusmeriti pozornost stran od socialnih in gospodarskih vprašanj in se bolj osredotočiti na zagotavljanje varnosti za svoje državljane, ki je glavni problem,'' je dodal.
''Prav tako potrebujemo strožje preganjanje mladostniških prestopnikov, ki jih spustimo tudi, če so prej storili že vrsto kaznivih dejanj. Prav tako moramo izključiti Turčijo iz Nata. Povedati bi jim morali, da imajo dovolj veliko vojsko, da lahko zaprejo meje. Namesto tega preganjajo Kurde, ki predstavljajo 20 odstotkov njihove populacije.'' ''Pravzaprav pa pomagamo Turkom, da delajo, kar delajo. Poglejte Angelo Merkel, ki se pogaja s Turčijo. Plačujemo Turkom, ki so aktivni člani v tej vojni,'' je poudaril general Pinatel.
Medtem ko francoska in švicarska strokovnjaka izpostavljata kakšne varnostne ukrepe bi morala Evropa uvesti, da bi zagotovila varnost svojih državljanov, pa je v medije prišel podatek, da ameriške oblasti poznajo identitete treh moških, ki so vpleteni v teroristične napade v Bruslju – med njimi tudi napadalca, ki naj bi bil še na begu, poroča Sky News.
V racijah v belgijski prestolnici so že aretirali šest osumljencev, povezanih z napadom, to pa je o napadalcih znano do sedaj.
Khalid el Bakraoui, 27, Belgijec
– Razstrelil se je na metroju v podzemni železnici Maalbeek, kjer je umrlo najmanj 20 ljudi.
– Leta 2011 so ga zaradi kraje avtomobila obsodili na pet let zapora.
– Glede na podatke belgijskih medijev, je maja 2015 kršiv pogojni izpust, ko je stopil v stik z nekdanjimi pajdaši - vendar ga je sodnik kljub temu izpustil.
– Pred napadom so na varnostnih kamerah poleg el Bakraouija videli moškega, ki je nosil veliko torbo. Še vedno ni znano, ali je ta osumljenec umrl v napadu ali je na begu.
– El Bakraoui je bil na seznamu možnih teroristov ameriške vlade.
Ibrahim el Bakraoui, 29, Belgijec
– Khalidov brat, ki se je razstrelil na bruseljskem letališču Zaventem, pri čemer je umrlo najmanj enajst oseb.
– Leta 2010 so ga obsodili na devet let zapora, ker je med poskusom oboroženega ropa menjalnice ustrelil policista.
– Preskočil je pogojni izpust, potem ko je odslužil manj kot polovico zaporne kazni.
– Turški predsednik trdi, da so el Bakraouija aretirali leta 2015 v bližini sirske meje – in belgijske ter nizozemske oblasti naj bi obvestili, da gre za ''tujega terorističnega borca'', ko so ga deportirali na Nizozemsko.
– Preiskovalci so na računalniku, ki so ga našli v smeteh v predmestju Schaerbeek, od koder so prišli napadalci s svojimi bombami, našli el Bakraouijevo oporoko.
– Del oporoke pravi: "Ne vem kaj narediti. Mudi se mi. Sem na begu. Povsod me iščejo. In če se predam, potem bom končal v zaporu.''
– Tako kot njegov mlajši brat, je bil tudi el Bakraoui na ameriški listi možnih teroristov.
Najim Laachraoui, 25, Belgijec
– Drugi napadalec, ki je letališče napadel z bombo v kovčku.
– Februarja 2013 je zapustil Bruselj in odšel v Sirijo. Sumijo, da je prav on naredil jopič z eksplozivom, ki so ga uporabili v lanskih novembrskih napadih v Parizu, pa tudi bombe, ki so eksplodirale v Bruslju.
– Laachraouijev DNK so našli v hišah, kjer so bili pariški napadalci.
– Njegova družina trdi, da ni kazal nobenih znakov radikalizacije, preden je prekinil stike in odpotoval v Sirijo.
– Njegova dejanja je obsodil njegov mlajši brat Mourad, ki je medijem povedal: "Bil je prijazen fant in vrh vsega je bil tudi pameten, tako se ga jaz spominjam."
Neimenovan ''tretji moški'', ki so ga posnele kamere na letališču
– Ujele so ga varnostne kamere, ko je po letališču vozil voziček, na glavi je imel kapo in svetel plašč, hodil pa je zraven Ibrahima el Bakraouija in Najima Laachraouija.
– Preiskovalci so povedali, da je bil njegov kovček z bombo največji od vseh, vendar ni eksplodiral in so ga našli v bližini kraja dogodka.
– Videli so ga bežati od terminala in domnevajo, da je še vedno na begu.
– Ameriške oblasti naj bi vedele njegovo identiteto in naj bi bil tudi na njihovi listi možnih teroristov.
Pred napadi v Bruslju so Abdeslama zasliševali vsega eno uro
Belgijske oblasti so osumljenca terorističnih napadov v Parizu, Salaha Abdeslama zaslišavale le eno uro v obdobju od njegove petkove aretacije do torkovega napada v Bruslju. To se je zgodilo v soboto v zaporu v mestu Bruges, zasliševali pa so ga predvsem o njegovem sodelovanju v napadih v Parizu novembra lani. Zaslišanje je bilo zelo kratko, saj je bil Abdeslam prejšnji dan na operaciji in je še okreval, potem ko so ga med petkovo aretacijo ustrelili v nogo. ''Ker je bil zelo slaboten, ga preiskovalci niso imeli namena ponovno zaslišati pred torkom. Niso pomislili o možnosti, da bi se lahko kaj zgodilo v torek zjutraj,'' je povedal neimenovani vir.
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.