Poročilo, ki ga je objavil dunajski Inštitut za napredne študije, navaja, da ocenjeni stroški, ki so večinoma izračunani na podlagi stroškov zdravljenja, ne vključujejo stroškov nesreč pri delu, prometnih nesreč, požarov, ki jih povzroči kajenje ali vpliva odmora za cigareto na gospodarsko produktivnost podjetij.

Četrtino stroškov, ki jih ima Avstrija s kajenjem, raziskovalci pripisujejo učinkom pasivnega kajenja. Poročilo navaja, da je 10 odstotkov nekadilcev vsakodnevno izpostavljeno tobačnemu dimu doma, medtem ko jih 70 odstotkov cigaretni dim vdihuje v restavracijah, kjer so zaposleni. Dve tretjini jih tako več kot pet ur dnevno preživi v zakajenih prostorih.

Markus Pock, eden od avtorjev študije, meni, da mora Avstrija zvišati cene tobačnih izdelkov in ponuditi več možnosti tistim, ki želijo opustiti kajenje, če se želi v boju proti tobaku približati drugim evropskim državam.

Za posledicami kajenja umre vsak šesti Avstrijec

Ministrstvo za zdravje ocenjuje, da je od 12.000 do 14.000 smrti letno povezanih s kajenjem, kar pomeni, da od 8,3 milijona prebivalcev za posledicami kajenja umre vsak šesti Avstrijec. V Nemčiji zaradi bolezni, ki jih povzroča tobak, umre vsak sedmi prebivalec, v Franciji pa vsak deveti.

Po šestmesečni prekinitvi pogajanj naj bi bila kompromisna zakonodaja predstavljena sredi maja. Novi zakon naj bi določal, da morajo imeti vsi bifeji, kavarne in restavracije ločen prostor za nekadilce, razen če so prostori ustrezno zaščiteni ali to zaradi varnosti ni mogoče.

Zakon, ki je začel veljati v začetku leta, določa, da mora vsak gostinski objekt s površino 75 kvadratnih metrov ali več nuditi tudi prostor za nekadilce, medtem ko se lahko manjši lokali odločijo, ali bodo kadilski ali nekadilski.