Stoletja so bili dokumenti shranjeni v strogo varovanih vatikanskih arhivih v Rimu. Ob 400. obletnici arhivov v današnji obliki pa bo več kot 100 originalnih listin neprecenljive vrednosti prvič v zgodovini lahko videla tudi javnost. Na edinstveni razstavi "Lux in arcana" – Vatikanski skrivni arhivi se razkrijejo, ki jo bodo danes odprli v enem od muzejev na rimskem trgu Campidoglio, želijo pokazati nekatere najbolj značilne skrivne dokumente, pisma in državne spise, ki so jih stoletja ljubosumno varovali v arhivih, ki jih je leta 1612 ustanovil papež Pavel V.
To bo kulturni dogodek brez primere, razstavo napoveduje njena uradna spletna stran, saj bodo zgodovino pripovedovali njeni viri – rokopisi, kodeksi, pergamenti, ki doslej še nikoli niso zapustili vatikanske Apostolske palače in njenih podzemnih prostorov, kjer jih hranijo pod posebnimi klimatskimi pogoji.
Kaj je moral podpisati Galilei in kako se je ločeval Henrik VIII.?
Neprecenljivi dokumenti datirajo v čas od 8. stoletja do danes, za enega najbolj izjemnih pa velja dokument, ki ga je pod pritiskom cerkvenih oblasti 22. junija 1663 podpisal Galileo Galilei in z njim preklical trditev, da je središče vesolja Sonce in ne Zemlja.
Med njimi so tudi 60 metrov dolg spis s sojenja vitezom templjarjem iz leta 1308. Na ogled bodo postavljeni številni drugi dokumenti, ki se nanašajo na pomembne zgodovinske osebnosti, kot so Martin Luter in člani angleške kraljeve družine. Na ogled bo namreč tudi parlamentarni priziv, ki naproša papeža Clementa VII., naj razveljavi poroko kralja Henrika VIII. s Katarino Aragonsko. Javnost bo lahko videla tudi pismo izpod rok Marije I. Škotske, ki ga je napisala le nekaj tednov, preden so jo usmrtili zaradi njene domnevne vpletenosti v zaroto pri načrtovanju umora Elizabete I. V pismu papežu Sikstu V. Marija izpoveduje svojo vdanost "univerzalni" Katoliški cerkvi in trdi, da je sodni zbor, ki jo je obsodil na smrt, nezakonit in krivoverski.
Razstava bo odkrila tudi strogo varovane dokumente, vezane na kontroverzno papeževanje Pija XII. (1939–1958), ki so ga obtožili, da ni storil dovolj za obsodbo holokavsta. Vsi dokumenti imajo oznako "Archivio Segreto Vaticano" (skrivni vatikanski arhiv). Vendar pa organizatorji razstave opominjajo, da beseda "skrivni" ni prava, saj v tem primeru izvira iz latinskega izraza "secretum", ki pomeni "zaseben". Gre torej za zasebni papeški arhiv.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.