Kaj se je dogajalo v glavah tajskih dečkov?

Vsakič, ko se ljudje znajdemo v situaciji, ki je za nas nova, ki nam spodnese tla pod nogami ali je nismo navajeni, izgubimo občutek nadzora. Ta pa je povezan z občutkom stresa. Takrat se naši možgani odzovejo. "To je naša prirojena, fiziološka lastnost, ki nam že od pradavnine omogoča preživetje, čeprav smo bili šibka vrsta," je pojasnila pedopsihiatrinja Barbara Šegula Škobrne. Na ta način se torej sproži sklop reakcij, ki nam pomagajo preživeti.

V tako težki situaciji, kot so jo doživeli dečki, sta jim zelo pomagala ekipni duh in humor. To so pozitivni dejavniki, ki omogočajo, da človek lažje prenaša stres, je razložila Šegula Škobrnetova: "Stres ali strah ali trema … vse te situacije, ki so povezane z občasno izgubo kontrole, nam lahko pomagajo, da je izid dober. Če so pretirane, je izid lahko slab." V primeru dečkov je bilo veliko dejavnikov, ki so pripomogli, da je šel njihov odziv v dobro smer: ohranjali so optimizem, vedeli so, kje so, našli so jih, prejemali so dobre novice, prišli so do njih, vedeli so, da je bila nesreča, ne nekaj načrtovanega, na primer teroristično ali kriminalno dejanje, je naštela pedopsihiatrinja.

Kaj pa tema? Dečki so 17 dni preživeli v njej. Šegula Škobrnetova pojasnjuje, da čeprav je tema od nekdaj redni spremljevalec našega življenja, je na drugi strani povezana tudi z občutkom, da se nam nekaj lahko zgodi: "Od tu izvira naš vrojeni strah, ki ga moramo tekom otroštva premagati." Pomembno vlogo na počutje in delovanje človeka igra tudi menjava teme in svetlobe, je dodala.

Zelo je pomagala trenerjeva meditacija. To je način, kako v težkih situacijah uspemo stresni odziv lastnih možganov omiliti do te mere, da drugi, racionalni del možganov, ponovno prevzame nadzor in s tem omogoči konstruktivno reševanje problema. Ni pa to edini način, ki pomaga. Pomembno je, da dosežemo stanje, v katerem damo možganom možnost, da se odpočijejo, je strnila Šegula Škobrnetova.