"Na poceni hrano, kot smo jo imeli pred enim letom ali pa letom in pol, lahko kar pozabimo," pravi Branko Virag, član uprave Skupine Panvita.
Še več, cene hrane, doda, bodo vsaj še pol leta, če ne celo leto naraščale. Vlada je kmetom obljubila, da jim bo namenila nekaj več kot 22 milijonov evrov pomoči, a kmetje so glede tega skeptični.
Samo gnojila, opozarjajo, so dražja za več kot 100 odstotkov, kje so še vsi energenti in ostali stroški. Vlada je obljubila tudi, da bo država prek zavoda za blagovne rezerve odkupila vso pšenico, pridelano v Sloveniji. A to je doslej edina informacija, ki jo imajo. Ne vedo niti kdaj niti za koliko.
Stroji namreč že žanjejo, kmetje pa sproti oddajajo pšenico. Obiskali smo Panvito v Beltincih. Najprej je na vrsti tehtanje, nato sledi analiza kakovosti pšenice. Boljša ko je, višjo vrednost doseže. A vprašanje je, če bo kmetom ob vseh podražitvah po prodaji pšenice sploh še kaj ostalo.
Pričakujejo, da bo država, če bo pšenico res odkupila, za tono pripravljena odšteti med 300 in 400 evrov. Če pa bo cena za odkup prenizka, se tako intenzivne pridelave pšenice enostavno ne bodo več šli, pravi kmetovalka Tončka Berden.
"Če država noče, da mi pridelamo, potem bomo vsi imeli zapleveljene njive in pridelke bomo, če ne bo zraslo, mulčili. Potem bomo pa videli, koliko bo hrane v Sloveniji," dodaja Berdenova.
Že zdaj smo v Sloveniji, kar se pšenice, ki se porabi za kruh, tiče, zgolj 60-odstotno samooskrbni. "Skupina Panvita že vsaj 10 let nima problemov s prodajo pšenice slovenski predelovalni industriji in slovenskim mlinom. Tudi danes nimamo tega problema. Prodali bomo vsak kilogram proizvedene pšenice in tiste, ki jo odkupimo," pravi Virag.
Kmetijska ministrica Irena Šinko je medtem danes opravila informativne pogovore z deležniki o državnem odkupu letošnjega pridelka pšenice. Izmenjali so informacije o stanju pšenice v Sloveniji, in sicer o kakovosti, količini, skladiščnih prostorih in izhodiščnih cenah na trgu. Potekali so tudi pogovori glede možnosti državnega odkupa pridelka. Ta postopek bo v imenu države vodil zavod za blagovne rezerve.
Predstavniki kmetov so po sestanku dobili potrditev, da bo zavod za blagovne rezerve v imenu države pripravil javni razpis. Na ministrstvu neuradno ocenjujejo, da so zahteve slovenskih kmetov previsoke, v kmetijski zbornici pa odgovarjajo: Če nam država za tono najbolj kakovostne pšenice ne bo ponudila vsaj 390 evrov, bomo kupca raje iskali na trgu.
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.