Popravili 45. člen, ki so mu očitali, da uvaja prisilno delo

"Jaz verjamem in tudi vsi ostali strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi zakona, da so majhni koraki in ukrepi, ki jim imamo danes na mizi pomembni in da bodo pomembno prispevali k večanju dostopnosti in zagotavljanju finančne stabilnosti zdravstvenega sistema," je predlog interventnega zakona s popravki branila Valentina Prevolnik Rupnik, ministrica za zdravje. 

Razgrete strasti med ostalimi deležniki, predvsem o spornem 45. členu, ki so ga razumeli kot prisilno delo, so se zdaj umirile. Po besedah Irene Ilešič Čujovič, predsednice Sindikata zdravstva in socialnega varstva, je 45. člen zdaj bistveno spremenjen na bolje. "Velja zgolj za primere naravnih nesreč, res izrednih razmer."

A s preoblikovanjem člena še vseeno niso vsi zadovoljni. Da bi morali v primeru izrednih razmer ob naravni nesreči ukrepi, kot so delovna obveznosti, preklic dopustov in razporejanje zaposlenih, veljati za vse zaposlene, tudi v drugih dejavnostih, je prepričana predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. Za RTV Slovenija je navedla tudi skrajni primer, češ da po katastrofalnih poplavah nismo slišali, da bi imela gradbena podjetja take vrsto obvezo. Po njenih besedah gre torej za neenakost zdravstvenih delavcev z drugimi državljani Slovenije.

Nadomestilo bo, tudi po 90 dneh bolniške odsotnosti, še vedno enako visoko, in sicer 90 odstotkov plače. S tem se ščiti tudi najranljivejše skupine, predlog pozdravljajo v Zvezi pacientov, a nasprotujejo reševanju zdravstvene blagajne na račun delodajalcev, ki bi morali kriti ne le 20, temveč 30 dni bolniške. "Mislimo, da gre za prestavljanje iz enega žepa v drugi žep in da to ni pravilen ukrep," pove Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov, ki meni, da je glavni ukrep, ki bi zagotovil, da bo bolniških dopustov manj, večja dostopnost do zdravstvenih storitev. "Predstavljajte si, da morate šest mesecev čakati na obravnavo. Kaj boste naredili? Na bolniško boste šli," še doda.

 "Gospodarstvu je potrebno dati dihati in ga ne dušiti. In opozarjamo na to že nekaj časa sploh ob dejstvu, da se gospodarstvo po Evropi ohlaja, Slovenija pa je izvozno orientirana država in se bojimo, da se nam bo to v neki točki še grozovito poznalo oziroma maščevalo," pa skrbi Blaža Cvara, predsednika Obrtno-podjetniške zbornice.

Še večji pritisk bo to prineslo za več kot 100 tisoč samozaposlenih, nadaljuje Cvar, saj bodo zdaj še dodatnih deset dni plačevali poln obseg davkov in prispevkov. Finančni udarec, svari Ilešič Čujovičeva, grozi tudi timom družinskih ambulant. "V zakonu je še vedno določba glede nagrad za primarni nivo zdravstva. Mislim, da je bilo za medicinsko sestro do sedaj 2000 evrov bruto, medtem ko je zdaj 600 evrov bruto, torej za več kot polovico," zaključi.

Od širše stroke delno podprt zakon bo zdaj obravnaval še parlament.