Kaj je v smrtonosnem zraku? V nekaj dneh dvakrat več infarktov, bolnišnice nabito polne

Po poročanju časopisa South China Morning Post so bolnišnice nabito polne, gre za največji naval pacientov v zadnjih petih letih. Samo v eni od otroških bolnišnic jih na dan oskrbijo več kot 7000. Nekaj olajšanja sta sicer danes prinesla sneg in hladna fronta.

Bloomberg News pa poroča, da se je število infarktov v zadnjih dneh podvojilo. Prav tako je v trgovinah zmanjkalo kirurških mask, ki ljudem ponujajo majhno zaščito pred trdimi delci v smogu.

Otrokom, starejšim in bolnikom je bilo odsvetovano hoditi na prosto, šolarji pa so ostali doma tudi zato, ker so mestne oblasti v upanju, da bo to pomagalo v boju z gosto onesnaženo meglo, ki je ovila mesto, omejile promet. Smog je bil namreč tako gost, da so pred nevi zaradi slabe vidljivosti odpovedovali celo polete letal.

Da je težava očitno resna, pa je razvidno tudi iz tega, da o težavah poročajo celo močno nadzorovani mediji, ki tokrat pišejo, da je ukrepanje v boju z onesnaženjem v mestu nujno.

Mestne oblasti so sicer pripravile strateški načrt, kako naj bi v prihodnje izboljšale kakovost zraka v mestu. Med drugim predvideva stalno zmanjšanje prometa v mestu in dodatne omejitve ob dnevih, ko je onesnaženje najvišje, ljudi pa bi na dneve, ko onesnažen zrak ogroža njihova življenja, opozarjali s posebnimi opozorili.

Vprašanje pa seveda je, ali bodo oblasti načrt zares izvajale, poročanje o onesnaženju je bilo doslej namreč skoraj prepovedano, med drugim je vodilo celo v spor z ZDA. Ameriška ambasada ima namreč nameščeno merilno postajo, izmerjene podatke pa so javno objavljali.

Poleg tega so predlagani ukrepi precej skromni in nič ne kaže na to, da bi Kitajci začeli kaj bolje skrbeti za okolje, katerega varovanje je že desetletja podrejeno gospodarskemu napredku. Ker cenejša proizvodnja pomeni tudi uporabo škodljivih materialov in postopkov, ki so marsikje po svetu že zdavnaj prepovedani, škodljive snovi pa nato namesto v čistilni napravi ali primernem obratu za uničenje končajo kar v rekah, gozdovih in seveda v zraku, pa varovanje okolja najbrž še dolgo ne bo na seznamu kitajskih prioritet.

Kot očitno tudi ni zdravje ljudi. Čeprav jim je bilo torej prepovedano, Američani na ambasadi še vedno merijo pekinški zrak in zadnja analiza ni prav nič vzpodbudna. V pekinškem zraku je velika prisotnost trdih delcev, pred katerimi se ljudje varujejo s kirurškimi maskami. Veliki so okoli 2,5 mikrometra, če pridejo v pljuča pa povečajo možnost za hude bolezni srca in razvoj pljučnega raka. Vsebujejo strupe, kovine in alergene.

Poleg tega so izmerili izjemno visoke koncentracije dušikovega oksida, ki nastane pri izgorevanju goriva pri visokih temperaturah, torej v avtomobilskih motorjih in električnih napravah. Levji delež k tej težavi prispeva tudi kopica termoelektrarn v okolici mesta. Dušikov oksid spada med toplogredne pline, povzroča pa kisel dež, pri ljudeh pa bronhitis in druge bolezni.

V rdečem, nevarnem območju, so tudi koncentracije ogljikovega monoksida, plina brez barve in vonja, ki lahko ob dovolj visoki koncentraciji povzroči smrt, manjše koncentracije pa znižujejo raven kisika v krvi. Tudi njegova prisotnost je posledica velike odvisnosti Kitajske od fosilnih goriv in prave eksplozije v količini avtomobilov, ki se vozijo po pekinških cestah.

Tudi žveplov dioksid nastaja pri gorenju fosilnih goriv, povzroča pa bolezni dihal in astmo. Nad vsemi dovoljenimi mejami pa je zadnje dni v Pekingu tudi raven ozona, ki otežuje dihanje, draži grlo, povzroča kašelj, slabša stanje ljudi, ki imajo bronhitis ali astmo, dolgotrajna izpostavljenost pa lahko trajno poškoduje pljučno tkivo.

Mnogi se sicer sprašujejo, zakaj je trajalo tako dolgo, da so kitajske oblasti sploh začele razmišljati o ukrepih, ki bi zmanjšali onesnaženje okolja. Ena od razlag je tudi ta, da se pritisk javnosti krepi šele zdaj. Za razliko od na primer epidemij, ki lahko zelo na hitro terjajo številna življenja, namreč tako veliko onesnaženje smrt seje počasi.

Predsednik kitajskega zdravniškega združenja Zhong Nanshan je lani za Guardian dejal, da se število bolnikov s srčno-žilnimi in pljučnimi boleznimi hitro veča, prav tako narašča število bolnikov z rakom, še posebej na močno industrializiranih območjih, onesnažen zrak pa naj bi v prihodnjih letih predstavljal največji kitajski zdravstveni problem.

Druga razlaga pa je seveda ta, da so kitajske oblasti leta lagale. Najprej o tem, kako onesnažen zrak sploh je, kasneje pa o tem, kako se situacija izboljšuje, a se je v resnici še poslabšala.