Kaj je treba vedeti, če se odpravljate na Camino?

Camino velja za eno najbolj varnih in tudi poceni romarskih poti, na kateri je za romarje izredno dobro poskrbljeno. Na vsej poti so postavljena posebna zavetišča in vam tako ni treba nikoli skrbeti, kje boste spali. Vendar pa za vstop vanje potrebujete uradni romarski potni list. Lahko ga dobite na poti v romarskih pisarnah, v nekaterih zavetiščih, turističnih agencijah. Najbolje pa je, da si ga priskrbite že pred potjo v Sloveniji, pri Društvu prijateljev Svetega Jakoba.

Romarski list vam bo na koncu tudi služil kot dokazilo, da ste prehodili pot, saj bose v njem zbirali štampiljke, ki jih lahko dobite v zavetiščih, cerkvah in celo lokalih. Vendar boste morali, če boste želeli na koncu dobiti uradno potrdilo, prehoditi vsaj 100 kilometrov pred Sanitagom de Compostela.

Obstajajo cerkvena, občinska in privatna zavetišča, ki so dobro označena in jih je lahko najti, vsa pa so izjemno poceni – od pet do petnajst evrov na noč. Med seboj se precej razlikujejo – od tistih, kjer lahko prenočuje več sto romarjev in z najbolj osnovno ponudbo (pogradi, kopalnice in skupna kuhinja), do tistih, kjer prebiva zgolj nekaj romarjev (z moderno opremo in celo z bazeni). Za tiste romarje, ki si želijo več intime, pa mnoga zavetišča ponujajo tudi malo dražje sobe za dva. Ušesni čepki so skorajda nujen del opreme, saj bo ponoči vsaj eden romar zagotovo precej smrčal.

Pred potjo dobro razmislite, kaj boste vzeli s seboj. Največja težava pohodnikov in vzrok mnogih poškodb je namreč pretežek nahrbtnik. Veljalo naj bi pravilo, da ne sme tehtati več kot deset odstotkov vaše teže, v vsakem primeru pa ni dobro, če tehta več kot deset kilogramov. Mnogi popotniki že po nekaj dneh ugotovijo, da vseeno ne potrebujejo vsega in te stvari pošljejo domov.

Kar se tiče velikosti nahrbtnika, so mnenja deljena. Nekateri prisegajo na majhne 30-litrske nahrbtnike, drugi imajo raje večje (45 litrov ali več). Važno je, da je lahek, saj boste kaj kmalu občutili vsak odvečen gram, in da boste lahko zlahka organizirali stvari v njem. Dobro je, da je nepremočljiv ali da ima nepremočljivo pregrinjalo, vendar s seboj vseeno vzemite tudi nepremočljive ali vsaj plastične vreče, saj se lahko znajdete tudi v večurnem hudem nalivu in boste tako – ko boste končno prišli v zavetišče – imeli nekaj suhih oblačil.

S seboj potrebujete zgolj dve ali tri majice s kratkimi rokavi, kratke in dolge hlače, spodnje perilo in kar nekaj nogavic – vse iz materiala, ki se hitro suši in nekaj za bolj mrzla jutra in večere. Dobro je vzeti tudi nekaj lahkega in bombažnega za popoldneve in nikar ne pozabite na palerino, saj na nekaterih delih pogosto dežuje.

Čevlji so prav posebno poglavje, saj bo, brez dobrih, že prej uhojenih čevljev, vaše romanje postalo mučno in zelo boleče. Nekateri prisegajo na visoke, drugi na nizke pohodne čevlje, nekateri pa hodijo s športnimi sandali ali drugimi športnimi obutvami. Dobro je, da čevlje kupite dosti prej, ob nakupu pa upoštevate, da morajo biti malo večji, saj vam bo noga zatekala. Nato jih, še preden se odpravite na pot, dobro izhodite. Mnogi s seboj vzamejo tudi natikače, ki jih imajo obute po koncu hoje, da si noga odpočije.

Dobro je tudi, da s seboj vzamete lahko spalno vrečo. V veliko zavetiščih boste sicer dobili zamenljivo pregrinjalo za jogije in vzglavnike ter pregrinjala, vendar tega nimajo vsa. Če boste romali pozno jeseni, spomladi ali pozimi, mora biti temu primerna tudi spalna vreča, saj ni nujno, da bo zavetišče ogrevano. Tudi oblačila morajo biti v tem primeru toplejša.

Poleg toaletnih potrebščin (kupite čim manjše in lahke) potrebujete še kakšne protibolečinske tablete, mazilo za otekle in vnete noge ter obliže za žulje. In nikar ne pozabite na pokrivalo, sončno kremo in očala, saj je lahko poleti na nekaterih mestih tudi do 40 stopinj Celzija. Če kaj pozabite, naj vas ne skrbi, saj je ob vsej poti nešteto trgovinic in lekarn. Vzemite tudi nekaj, s čimer boste vsak dan oprali svoja oblačila. Skorajda vsa zavetišča imajo tudi pralne in sušilne stroje, vendar boste morali za njihovo uporabo plačati med tri in štiri evre.

Kuhate si lahko sami, vendar je v tem primeru dobro, da s seboj vzamete tudi pohodniški jedilni pribor, krožnik in lonček, saj je ponekod romarjev veliko in lahko ostanete brez, ponekod pa pribora ali krožnikov sploh ni. Romarji v zavetiščih za seboj puščajo stvari, ki jih ne potrebujejo več, tako da preden se odpravite v trgovino po sestavine za vašo večerjo, pokukajte v hladilnik in omare, saj je velika verjetnost, da si boste lahko že s tem skuhali večerjo. Skoraj zagotovo pa boste našli kis, olje, sol in sladkor. Če česa od tega ni, kupite sami in pustite tistim za vami. Nahrbtnik bo tako ali tako že dovolj težak, da bi nosili s seboj karkoli, kar ni nujno potrebno.

Na pot vzemite zgolj kakšen manjši prigrizek. Skoraj v vsakem naselju boste našli lokale, ki že zgodaj zjutraj ponujajo romarske zajtrke (od tri do evrov) ali pa (obilno) romarsko večerjo za približno devet evrov, poleg katere boste običajno dobili tudi liter vina. Vedno pa morate imeti s seboj vsaj liter in pol vode. Ob poti je sicer kar nekaj vodnjakov, vendar obstajajo tudi področja, kjer po urah hoje ne boste našli niti vodnjakov, niti lokalov, kjer bi se odžejali.

Na poti boste hodili po zelo različnih terenih – po hribih, dolinah, makadamu, gozdnih in gorskih potkah, pa tudi asfaltu. Pred potjo je sicer zelo dobro dobiti malo kondicije, vendar jo boste zelo hitro pridobili tudi na sami poti. Tisti, ki se že ukvarjajo s kakšnimi športi, se pogosto uštejejo, saj mislijo, da so dovolj pripravljeni, vendar vsakodnevna hoja vsaj 20 do 25 kilometrov zahteva povsem drugačne gibe kot drugi športi. Pretiravanja lahko hitro vodijo v huda vnetja mišic.

Če pa kdaj omagate, tudi ne bo hudega, saj je poleg lekarn, v katerih so dobro seznanjeni z vsemi težavami romarjev in jih najdete skorajda v vsaki vasi, organizirana tudi dobra mreža prevozov nahrbtnikov do naslednjega zavetišča. Zjutraj pustite nahbrtnik, skupaj s kuverto v kateri je denar (tri do pet evrov) in ko pridete na svoj cilj. bo vaš nahrbtnik že tam.

Koliko boste vsak dan prehodili, je povsem odvisno od vas. Večina prehodi med 20 in 25 kilometri, vendar je najbolje, da hodite tako daleč in s takšno hitrostjo, kot odgovarja vašemu telesu. Če boste na silo sledili vašemu načrtu o prehojenih kilometrih na dan, ne da bi poslušali telo, se lahko kaj hitro zgodi, da boste morali pot zaradi poškodb prekiniti. Ko boste načrtovali pot, računajte tudi na to, da se je dobro vsaj enkrat na teden spočiti, preden nadaljujete s hojo.

Koliko boste na poti zapravili, je odvisno od tega, kako dolgo boste romali, kako boste potovali oziroma od vaših potreb in zahtev. Z ugodnimi letalskimi ponudniki lahko do začetne točke romanja pridete tudi za 100 evrov, na dan pa boste za vse stroške, vključno s prenočiščem, zapravili minimalno 20 evrov; vendar le v primeru, da boste spali zgolj v najcenejših zavetiščih in si kuhali sami. V povprečju pa velja, da na Caminu zapraviš približno 35 evrov na dan.

Na poti si lahko pomagate s številnimi vodniki in telefonskimi aplikacijami, ki pa jih v resnici ne potrebujete, saj je celotna pot označena z rumenimi puščicami, zavetišča so si precej blizu, v primeru težav pa vam bodo zagotovo pomagali prijazni domačini ali drugi romarji. Za Camino je namreč značilna izjemna solidarnost sopotnikov in podpora domačinov.

Večji del romarjev potuje samih, če pa potujete še s kom, upoštevajte, da ima vsak človek svoj tempo hoje, drugačne potrebe in da lahko ta pot sproži precej močna čustva, zato je včasih vseeno bolje, da kakšen kilometer ali dan prehodite vsak zase.

Bon Camino!