Aviarna ali ptičja gripa je nalezljiva bolezen živali, ki jo povzročajo virusi, ki se običajno prenašajo med ptiči, redkeje pa se z njo okužijo tudi prašiči. Potek bolezni pri ptičih je lahko različen, in sicer se lahko kaže le z blagimi znaki, na primer z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot "visoko patogeno aviarno gripo", zaradi katere ptica pogine.
Širjenje ptičje gripe poteka preko perutninskih iztrebkov, v katerih se virus nahaja v visokih koncentracijah in iz njih prehaja v zemljo. S ptice na ptico se širi tudi po zraku z vdihovanjem, prenos s kmetije na kmetijo pa je mogoč tudi preko kontaminiranega kmetijskega orodja in mehanizacije, krme in obleke, predvsem pa obutve. Virus lahko na telesu prenašajo tudi živali, ki sicer ne zbolijo, na primer glodalci, medtem ko so dokazi za takšen mehanski prenos virusa pri muhah omejeni. Iztrebki divjih ptic lahko vnesejo virus v jate perutnine na večjih farmah ali manjših kmetijah, možnosti za takšen prenos bolezni z divjih ptic na domačo perutnino pa je večji v primerih, ko je domača perutnina veliko na prostem in so zaloge vode za domačo perutnino dostopne divjim pticam. Na tržnicah, kjer se v veliki gneči in v slabih sanitarnih razmerah prodaja živa perutnina, lahko prav tako prihaja do prenosa okužbe.
Pri preprečevanju širjenja bolezni med pticami je najpomembnejši ukrep hitro pokončanje okuženih in okužbi izpostavljenih ptic, ustrezno odstranjevanje mrhovine ter razglasitev karantene in opravljanje dezinfekcije na kmetijah, kjer se je bolezen pojavila. Virus je mogoče uničiti z visoko temperaturo (pri 56°C v treh urah ali pri 60°C v 30 minutah) in običajnimi dezinfekcijskimi sredstvi. Virus pa lahko v ptičjih iztrebkih pri nizkih temperaturah preživi tudi tri mesece ali več. V vodi lahko preživi do štiri dni pri temperaturi 22°C in več kot 30 dni pri temperaturi 0°C.
Virus H5N1, ki je v zadnjem času povzročil večino izbruhov ptičje gripe, je visoko patogen. Doslej so ga potrdili v jugovzhodni Aziji, v centralni Aziji (Mongolija, Kazahstan), v Rusiji, v Turčiji in Romuniji, sum nanj pa obstaja tudi v Grčiji in na Hrvaškem. Vse več je dokazov, da ima ta vrsta virusa enkratno sposobnost za preskok med vrstami in pri ljudeh povzroča hudo obliko bolezni z visoko stopnjo smrtnosti. Strokovnjaki v skladu z doslej dostopnimi dokazi sklepajo, da obstaja povečano tveganje za prenos bolezni na človeka, ko se visoko patogena različica virusa H5N1 močno razširi med perutnino. Ko pa začne naraščati število obolelih ljudi, obstaja tudi večja možnost za pojav novega podtipa virusa, ki bi lahko sprožil pandemijo gripe. Vse primere bolezni in smrti zaradi ptičje gripe pri ljudeh so odkrili v Vietnamu, Kambodži, Indoneziji in na Tajskem, kjer je šlo za zelo razširjene izbruhe bolezni med perutnino. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je do sedaj obolelo 117 oseb (od teh je 60 oseb umrlo).
Zaenkrat ne obstajajo dokazi za prenos aviarne influence s človeka na človeka. V okviru Svetovne zdravstvene organizacije sicer potekajo raziskave o morebitnem prenosu virusa s človeka na človeka, novi virus, ki bi se prilagodil za prenos s človeka na človeka, pa bi se širil z veliko hitrostjo in strokovnjaki bi takoj vedeli, da gre za novo obliko bolezni.
Pandemija gripe je epidemija svetovnega obsega, pri kateri je smrtnost med obolelimi zelo visoka. V prejšnjem stoletju so v svetu zabeležili tri pandemije gripe: špansko v letih 1918/19, ki jo je povzročil virus H1N1, umrlo pa je med 40 in 50 milijoni ljudi, azijsko leta 1957, ki jo je povzročil virus H2N2 ter hongkonško leta 1968, ki jo je povzročil virus H3N2.
Cepiva za zaščito ljudi pred različico H5N1 zaenkrat ni. Cepiva proti gripi, ki so trenutno na voljo, ljudi ne zaščitijo pred boleznijo, ki jo povzroča virus H5N1.
Za preprečevanje in zdravljenje gripe sta na voljo dve vrsti zdravil. In sicer inhibitorji M2 (amantadine in rimantadine) in inhibitorji neuraminidase (oseltamivir in zanimivir), ki so v nekaterih državah registrirani za preprečevanje in zdravljenje človeške oblike gripe in za katere predvidevajo, da bi bili učinkoviti pri kateri koli različici bolezni.
