Kaj je novičok?

Znanstvena teorija pozna pet podtipov novičokov, najbolj "uporaben" je podtip A-232. Pri napadu na Sergeja in Julijo Skripal, ki sta komaj preživela zastrupitev z živčnim strupom novičok, je bila uporabljena zelo majhna količina strupa in je bilo preživetje tako možno. Če bi bila količina večja in ne bi dobila intenzivne zdravstvene pomoči, ne bi preživela. Testi na psih v Sovjetski zvezi so pokazali, da so strupi vsaj toliko potentni, kot so znanstveniki obljubljali, če ne celo bolj. Novičoki spadajo pod organofosfate in imajo podobne učinke kot sarin. Protiukrepi obstajajo, a so zaradi načina aplikacije strupa v praksi težko izvedljivi.

Novičoki so četrta generacija bojnih strupov, ki so jih naredili kot odgovor na vse boljše ukrepe proti kemičnem in biološkem bojevanju v drugi polovici 20. stoletja. Tradicionalni strupi, kot so sarin, sobun, klor in kasneje tudi živčni strupi skupine VX, so namreč imeli zelo kratek učinek, bili so zelo odvisni od vetra in vremena, tako da so bili bolj uporabni za napade. Stare strupe so lahko hitro zaznali s tehnično opremo in zato hitro izvedli protiukrepe. Novičoke so izdelali s tem v mislih in pravzaprav so se izkazali za bolj učinkovite, kot se je sprvo mislilo. Sovjetska zveza je sicer uspešno prikrivala razvoj novičokov pod krinko, da izdeluje nove pesticide. Ko so jih razvijali, so želeli narediti strupe, ki bi bili varni za prenašanje in shranjevanje, kar jim je tudi uspelo.

Novičoki so imeli še to lastnost, da so bili za razliko od večine strupov v obliki prahu, kar je še dodatno povečalo njihovo uporabnost, saj so bili veliko manj odvisni od vremena in so imeli zelo dolgo življensko dobo. Novičoke so tako, vsaj v teoriji lahko uporabljali kot orožje za onemogočanje sovražnika na določenem območju – podobno kot minska polja, a veliko bolj učinkovito in predvsem težje za nevtralizacijo.

Zveza Nato za novičoke ni izvedela vse do leta 1992, ko so jih posredno omenili v članku v ruskem Moskovksiye Novosti in kasneje na sojenju avtorjem članka tudi potrdili. V 90. letih so tako zahodni zavezniki intenzivno iskali formule in vzorce za novičoke, jih pridobili in tudi sami razvijali manjše količine strupov, da bi testirali zaščitno opremo in protistrupe.

Sovjetska zveza oziroma kasneje Rusija novičoka v bojne namene ni uporabljala, domneva pa se, da so ga prav Rusi uporabili v primeru Skripal marca letos v britanskem Salisburyju.