Kaj če na jedrski reaktor pade letalo?

Sedem najstarejših jedrskih reaktorjev v Nemčiji ni dovolj zavarovanih za primer strmoglavljenja letala, je danes izjavil nemški okoljski minister Norbert Röttgen. Po njegovih ocenah prav noben od sedemnajstih jedrskih reaktorjev, ki jih ima Nemčija, ne bi zdržal padca velikega letala, na primer airbusa A380.

Najstarejši nemški reaktorji so izjemno slabo zavarovani pred terorističnimi napadi iz zraka, je izpostavil Röttgen. Štirje od sedmih najstarejših nemških jedrskih reaktorjev so zasnovani celo tako, da ne bi zdržali niti padca manjšega lahkega letala, je še dejal. Kot je poudaril, bi morali ukrepati takoj. Med drugim tudi tako, da bi nekatere od problematičnih reaktorjev zaustavili.

V Nemčiji so po jedrski nesreči v japonski nuklearki Fukušimi po potresu in cunamiju, ki je 11. marca prizadel Japonsko, stare reaktorje iz preventivnih razlogov za najmanj tri mesece zaustavili. Minister Röttgen je danes predstavil ugotovitve nemške komisije za varnost jedrskih reaktorjev (RSK), ki ji je nemška vlada po katastrofi v Fukušimi aprila naročila izvedbo analize varnosti nemških reaktorjev.

Raziskava je razkrila pomanjkljivosti nemških jedrskih elektrarn, saj redkokatera izpolnjuje najvišje varnostne standarde po vseh skupinah kriterijev, ki jih je upoštevala raziskava. Ti so zajemali zavarovanost pred strmoglavljenjem letal, potresi, poplavami, okvarami sistemov hlajenja in napadi s spleta. Zaskrbljujoče je, da le malokatera elektrarna na dolgi rok vseskozi dosega ustrezne varnostne standarde, je izpostavil vodja komisije RSK Rudolf Wieland.

Kljub temu so številni kritiki izpostavili tudi morebitno neverodostojnost pridobljenih podatkov. Slednji naj bi bili zaradi časovne stiske raziskovalcev nepopolni. Za tovrstno raziskavo bi si po mnenju nekdanjega nemškega okoljskega ministra Sigmarja Gabriela strokovnjaki morali vzeti najmanj leto in pol.

A ne glede na tovrstne pomisleke je v luči nesreče na Japonskem in vse večjega nezaupanja nemške kanclerke Angele Merkel v jedrsko energijo po oceni poznavalcev vse manj verjetno, da bodo marca zaustavljene reaktorje znova zagnali. Poleg zaustavitve najstarejših reaktorjev je kanclerka namreč preklicala svojo lanskoletno odločitev o podaljšanju najdaljše dovoljene dobe delovanja nemških jedrskih reaktorjev.

Kaj pa naša jedrska elektrarna?

Andrej Stritar, direktor direkcije za jedrsko varnost, je za 24ur.com povedal, da je naša NEK ameriška elektrarna. ''Sledili smo tistemu, kar dela ameriški upravni organ,'' je povedal. Američani so namreč po terorističnem napadu 11. septembra 2001 svoje jedrske elektrarne zelo temeljito pregledali, opravili so tudi številne teste in pripravili navodila za izboljšave. ''To je zelo nejasno in netransparentno, saj ukrepi proti terorizmu ne morejo biti javni,'' je povedal Stritar in dodal, da so Američani Sloveniji, kot prijateljski državi, vse to zaupali.

Če letalo pade na nuklearko, naša ima skoraj meter debele zidove, bi bila škoda velika, ne bi pa prišlo do popolnega uničenja primarnega kroga in popolnega sproščanja radioaktivnih snovi, miri Stritar. Američani so svojim nuklearkam priporočili vrsto ukrepov, ki jim sledimo tudi mi, za pripravljenost, če bi do tega prišlo. Na jedrski elektrarni se tako z nekimi sredstvi da omiliti posledice takega udarca. To so primeri, ki se jih lahko uporabi tudi v primeru naravnih katastrof, še pravi strokovnjak za jedrsko varnost. Taki primeri so med drugim zagotavljanje elektrike in odvajanje toplote, če pa bi na nuklearko strmoglavilo letalo, bi bili potrebni pa še drugi ukrepi. Program izboljšav pri nas sicer traja že dve leti.

Stritar še pravi, da je razlika, ali bi na nuklearko padlo letalo ali pa če bi terorist v roke dobil bombo ali raketo. Vsa naša infrastruktura je namreč ranljiva in če se kdo misli resno lotiti terorizma, je to treba preprečevati na druge načine, je še povedal.