Kaj bodo razkrili dokumenti?

Sodni senat haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadžiću dovolil pogovor z ameriškim diplomatom Philipom Goldbergom in odobril vpogled v zaupne ameriške dokumente o njegovih pogovorih z ameriškim diplomatom Richardom Holbrookom leta 1996.

Hoolbrok zanika

Karadžić trdi, da sta v pogovorih 18. in 19. julija 1996 s Holbrookom dosegla dogovor o imuniteti, v katerem mu je obljubil, da se bo lahko izognil sojenju na haaškem sodišču, če se bo umaknil iz javnega življenja. Holbrooke in ZDA so obstoj tega dogovora že večkrat zanikali.

Goldberg je bil med letoma 1994 in 1996 pomočnik Holbrooka, v tej funkciji pa tudi član ameriške pogajalske skupine, ki je sodelovala pri pripravi Daytonskega mirovnega sporazuma, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, piše na spletni strani ameriškega State Departmenta.

Haaško sodišče je pogovor z Goldbergom in vpogled v omenjene ameriške zaupne dokumente Karadžiću odobrilo, potem ko so v skladu s poslovnikom sodišča k temu dale pristanek ZDA, piše na spletni strani haaškega sodišča.

Šešelj se ne čuti krivega

Predsednik Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj pa je danes pred haaškim mednarodnim sodiščem izjavil, da se ne čuti krivega za očitano nespoštovanje sodišča. Če bo spoznan za krivega, mu sicer grozi zaporna kazen do sedmih let zapora, denarna kazen do 100.000 evrov ali oboje.

Obtožnica, ki jo je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vložilo 21. januarja, vodjo srbskih radikalcev bremeni, da je v svoji knjigi novembra 2007 zavestno in namerno razkril imena, poklice in kraje prebivanja zaščitenih prič, s čimer je kršil določila sodišča o zaščitenih pričah.

Kot še izhaja iz obtožnice, je Šešelj objavil tudi odlomke pisne izjave ene od teh prič, čeprav je vedel, da je sodišče z odločitvama, ki jih je sprejelo leta 2003 in 2005, prepovedalo razkritje te izjave, kakor je prepovedalo tudi razkritje identitete zaščitenih prič ter vseh informacij, ki bi lahko odkrile njihovo identiteto.

Šešelj je prvi haaški obtoženec za vojne zločine, ki mu sodijo tudi zaradi nespoštovanja sodišča.