Jeruzalemski radio je novico o ponovnem varnostnem sodelovanju med obema stranema sporočil brez posebnega navdušenja. Palestinski skrajneži so se že izrekli za nadaljevanje intifade.
Tako Izraelcem kot Palestincem je jasno, da je do srečanja prišlo zgolj pod pritiskom Združenih držav, ki si na Bližnjem vzhodu na vrat na nos pridobivajo zaveznike. Po 11. oktobru, ko so Američani prvič občutili na lastni koži posledice terorističnega delovanja, se je njihova politika in zavezništvo z Izraelci zamajalo. Mir na območju Zahodnega Brega in Gaze je postal prvi korak v boju proti terorizmu. Nekdanji izraelski predsednik vlade Natanjahu je dejal: “Zdaj je pravi trenutek, da se postavimo terorizmu po robu.” Izraelci so si obetali od ameriške tragedije tudi nekaj zase. Boj proti terorizmu so razumeli kot združen boj proti Palestincem. Američani so ubrali drugo taktiko, Izraelce so prisilili v mirovna pogajanja s Palestinci in jim dali vedeti, da se je smer vetra obrnila.
18. septembra sklenjeno premirje je bilo že po 20-tih urah prekinjeno. Tako palestinska teroristična organizacija Hamas kot islamski džihad sta nadeljevali s terorističnimi akcijami na območju Zahodnega brega in Gaze.
V streljanju palestinskih skrajnežev sta umrli dve Izraelki, obe na podoben način. Salit Sheetrit se je peljala skupaj s svojim možem po avtocesti v dolini Jordana, ko so ju presenetili streli iz obrobja ceste. Salit je bila takoj mrtva, mož je bil težko poškodovan. Takšen je vsakodnevni riziko Izraelcev, ki živijo v majhnih skupnostih na območju Zahodnega brega. Ena takšnih naselbin je Kibbutz Sdeh Eliyahu, kjer živi le nekaj sto izraelskih družin, ki jih dan in noč varuje več kot 200 izraelskih vojakov. Izraelci so desetletja namenoma gradili judovske vasi daleč v notranjosti doline Jordana. Palestinci so se čutili ogrožene, svojo usodo so vzeli v svoje roke.
Prav s takšno podobno razlago izraelskega problema je razburil tukajšnjo javnost britanski zunanji minister Straw, ko je izjavil: “Razumem, da je eden izmed razlogov za naraščanje terorizma jeza ljudi zaradi incidentov, ki so se zvrstili v zadnjih letih na območju Palestine.” S tem je Paltrow stopil Izraelcem tako na žulj, da je izraelski predsednik vlade Sharon v hipu odpovedal predvideno srečanje z britanskim zunanjim ministrom. Ko je britanski predsednik vlade Blair poklical Šarona, sta se državnika vendarle sešla. Srečanje je bilo uspešno predvsem za Američane, saj je takoj za tem obkrožila svet novica, da se bosta Perez in Arafat končno sešla.
Perez in Arafat sta si sicer podala roki, kar pa na Bližnjem vzhodu še ne bo prineslo miru. V tukajšnjih medijih prevladuje mnenje, da se bodo incidenti nadaljevali. Še v času srečanja je bil ubit v streljanju izraelske vojske palestinski šestnajstletnik. Tudi palestinski skrajneži so že zavrnili danes sklenjeni sporazum. Ljudje, ki živijo na Zahodnem bregu, so se razveselili. Morda pa le ne bo več treba prebiti po več dni, čakajoč pred cestno blokado. Palestinski poljedelec iz bližine Hebrona si je končno oddahnil. Njegova zelenjava je dozorela in jo bo treba peljati naprodaj v mesto. “Če se bodo cestne blokade nadaljevale, bo družina stradala,” pravi Shaker Habeishi. S svojima sinovoma je pred dnevi čakal štiri dni, preden so ga izraelski vojaki spustili naprej. Otroka sta zamudila štiri dni šole, ker sta pomagala očetu, saj moških brez sopotnikov sploh ne spustijo čez blokade.
Tako dolgo pričakovano srečanje, je v Izraelu minilo brez posebnega odmeva. Večina izraelskih politikov je srečanju nasprotovala že od samega začetka, vključujoč izraelskega predsednika vlade Šarona. Mnenja so bila zelo deljena tudi v vladi. Desnica je bila odločno proti srečanju, levica je bila bolj popustljiva. Perez je izjavil: “Američani so nam stali ob strani več desetletij, najmanj kar lahko naredimo je, da sprejmemo srečanje s Palestinci.” Šaron je bil do zadnjega trenutka odločno proti, popustil je samo zaradi prevelikega ameriškega pritiska.
V času ameriške tragedije so se odvijali na območju zahodnega brega in Gaze najbolj krvavi boji. V medijih je bilo zaznati ugibanja, da na Bližnjem vzhodu še dolgo ne bo miru, saj je Šaron ob prvi priložnosti, ko se je njegova država izmuznila budnemu ameriškemu očesu, izrabil priložnost za intenzivne boje proti Palestincem.
V petek bo obletnica druge palestinske vstaje, ki bo med Palestinci gotovo vzbudila več pozornosti kot današnje srečanje. Obetajo se velike demonstracije v čast odločnemu palestinskemu boju. Ugibanja so velika, kaj neki bo prinesla obletnica intifade še s seboj. Pred malo manj kot tridesetimi leti so Izraelce na Yom Kipur presenetili Egipčani. Vprašanje je, kaj bo prinesel letošnji Yom Kipur.
