K papežu s poročilom o stanju vere

Slovenski škofje so prispeli v Vatikan na obisk imenovan ad limina apostolorum. Namen obiska je papežu Benediktu XVI. podati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. Škofje bodo med drugim poročali o stanju vere v državi, o ekonomskem stanju škofij, o katehezi in katoliški vzgoji ter o področju ekumenizma in evangelizacije.

Poleg romanja in bogoslužja na grobovih svetnikov Petra in Pavla in srečanja s svetim očetom bodo škofje obiskali tudi različne kongregacije in urade Svetega sedeža. Med njimi kongregacijo za kler, za zadeve svetnikov, za škofe, za nauk vere, za bogoslužje, za katoliško vzgojo, družb posvečenega življenja in družb apostolskega življenja. Poleg tega pa še Papeški svet za družino in Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja.

Na posameznih kongregacijah bodo predstavili tisti del poročila, za katero je kongregacija pristojna. Slovenski škofje so bili na zadnjem takem obisku med 23. in 28. aprilom 2001.

Sedanjo disciplino obiska ad limina po naročilu papeža Pija X. (1903-1914) opredeljuje dekret Kongregacije za škofe iz leta 1909. Vsak škof se je dolžan osebno zglasiti pri papežu vsako peto leto.

Od leta 1911 velja posebni red obiskov, in sicer prvo leto papeža obiščejo škofje iz Italije, Korzike, Sardinije, Sicilije in Malte, drugo leto škofje iz Španije, Portugalske, Francije, Belgije, Nizozemske, Anglije, Škotske in Irske.

Škofje nekdanjega avstro-ogrskega in nemškega cesarstva ter preostale Evrope - med njimi torej tudi slovenski - obiščejo papeža tretje leto. Četrto leto se zglasijo pri svetem očetu škofje iz Amerike in peto leto škofje iz Afrike, Azije, Avstralije in sosednjih otočij.

Škofje papežu podajo natančna poročila v skladu s predhodno poslanim vprašalnikom, vedno pa poromajo tudi h grobovoma prvakov apostolov. Ordinariji z rezidenco zunaj Evrope morajo znotraj tega pet- oz. desetletnega obdobja Večno mesto obiskati še enkrat osebno ali preko namestnika.