Trump izpogajal koncesije: EU naj bi uvozila več ameriške soje

Ameriški predsednik Doland Trump in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta na današnjem srečanju v Beli hiši dosegla dogovor o umiritvi trgovinskih napetosti med ZDA in EU. Skupaj naj bi si med drugim prizadevali v smeri ničelnih carin na industrijske izdelke, unija pa naj bi uvozila več ameriških soje in utekočinjenega plina.

Kot je v skupni izjavi po srečanju dejal Trump, je danes "velik dan za prosto in pošteno trgovino", sklepi današnjega srečanja pa po njegovih besedah pomenijo tudi "začetek nove faze v odnosih med unijo in ZDA", dvema največjima gospodarskima sistemoma na svetu.

Trump je v nasprotju z nekaterimi izjavami v minulih dneh, da je EU ameriška sovražnica na področju trgovine, danes spomnil, da gre za najpomembnejše medsebojne gospodarske odnose na svetu, saj povezujejo Več kot 840 milijonov ljudi in zaležejo za 50 odstotkov svetovnega BDP.

"Če se povežemo, je lahko naš planet bolj varen in bogat," je zatrdil.

Ker želita strani odnose okrepiti, sta se z Junckerjem po Trumpovih besedah dogovorila za prizadevanje v smeri ničelnih carin in odprave necarinskih ovir ter subvencij na področju industrijskih izdelkov (z izjemo avtomobilov) in tudi za odpiranje trgovine s storitvami. Juncker ga je dopolnil, da je prav prizadevanje za ničelne carine na področju industrijskega blaga najpomembnejše.

EU naj bi ob tem po besedah predsednika Evropske komisije okrepila uvoz soje in tudi ameriškega utekočinjenega plina z izgradnjo dodatnih plinskih terminalov. Kot se je pohvalil Trump, bo EU postala velik kupec utekočinjenega plina iz ZDA, s tem pa bo diverzificirala svojo energetsko oskrbo.

Strani sta dosegli tudi dogovor o začetku dialoga glede trgovinskih standardov, kjer so kamen spotike predvsem prehranski standardi, pa tudi o zmanjšanje administrativnih ovir in stroškov v medsebojni trgovini.

Trump grozil z novimi carinami na uvoz avtomobilov

Že vse od napovedi Donalda Trumpa, da bo uvedel carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA, kar je 8. marca letos tudi storil, se v mednarodni javnosti vzbujajo skrbi pred trgovinsko vojno. Evropska unija je bila sprva iz ukrepa izvzeta, a ne za dolgo. S 1. junijem so carine začele veljati tudi za države Evropske unije. Ta se je na ameriški ukrep odzvala z uvedbo carin na ameriške izdelke, kot so motorna kolesa Harley Davidson, brusnice, viski in arašidovo maslo. 

A Trump je na gospodarskem sejmu z izdelki, ki so bili narejeni v Ameriki, v svojem govoru Evropi zagrozil tudi z višjimi carinami na uvoz avtomobilov. Dejal je da razmišlja o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz avtomobilov in rezervnih delov, pri čemer se je znova skliceval na nacionalno varnost.

Trump, ki je pred kratkim EU zaradi njenega ’trgovinskega izkoriščanja’ označil za sovražnico, je prepričan, da je njegova taktika groženj s carinami učinkovita. Zatrjuje namreč, da so se v EU po tej napovedi odzvali prestrašeno in skesano, z besedami: "Kdaj se lahko oglasimo? Kdaj naj bomo pri vas? Lahko pridemo že jutri?"

Trump na Twitterju v prid svoji trgovinski politiki

Trump le sicer zgolj nekaj ur pred napovedanim srečanjem s predsednikom Evropske komisije na družbenem omrežju Twitter sprožil rafal tvitov v prid svoji trgovinski politiki, katere bistveni element je dvigovanje carin na uvoz posameznih skupin blaga v ZDA.

S tem se je odzval na kritične komentarje, izrečene v oddaji Morning Joe na MSNBC. Sicer zvest gledalec medijske hiše Fox News, je Trump to jutro očitno spremljal voditelja Joea Scarborougha skupaj z gosti republikanci, ki so kritizirali Trumpovo politiko carin. 

Republikanski senator Ron Johnson je Trumpovo pomoč kmetom opisal kot "sovjetsko", predsednik pa je odgovoril, da ne ve, kaj takšni politiki kot je Johnson sploh mislijo. "Ali bomo dovolili nadaljevanje ropanja kmetov in države? Izgubili smo 187 milijard s trgovino lani. Nobene šibkosti!", je pribil Trump.

Trumpova administracija bo sicer namenila 12 milijard dolarjev pomoči ameriškim kmetom kot kratkoročni ukrep proti posledicam trgovinskih vojn. Z uvedbo carin in trgovinsko vojno, ki jo je sprožil Trump, so bili namreč najbolj prizadeti prav kmetje. 

"Ko te ljudje napadajo z vseh strani v času pogajanj, to pomeni, da bo trajalo dlje, da dosežemo dogovor, in ta ne bo nikoli tako dober, kot bi bil v primeru enotnosti. Pogajanja gredo dobro, ohranite mirne živce. Končni rezultat bo vreden vsega," je tvitnil Trump, ki sicer ni posebej napadel EU, ampak tudi Kitajsko.

"Kitajska meri na naše kmete, za katere vedo, da jih ljubim in spoštujem, samo zato da bi ji pustil, da še naprej izkorišča ZDA. Njihov hudoben poskus bo propadel. Mi smo bili doslej zelo prijazni. Kitajska je z nami lani zaslužila 517 milijard dolarjev," je tvitnil samooklicani borec za vnovič veliko Ameriko.

Ameriški predsednik pa je imel pred srečanjem tudi precej nerealen predlog za Evropsko unijo. Na Twitterju je zapisal, da ima idejo, da tako ZDA kot Unija ukineta vse carine, blokade in subvencije in ob tem še dejal, da je ZDA na to pripravljena, medtem ko za EU ne verjame, da bi to storili.

Trgovina pa ni edini problem v odnosih med med ZDA in EU. Trump je na nedavnem vrhu Nata v Bruslju znova kritiziral po njegovem mnenju preskromne obrambne proračune in postavil pod vprašaj ameriško podporo. Prav tako EU prisega na multilateralizem, medtem ko Trump sprejema enostranske ukrepe – med drugim je odpovedal podporo mednarodnemu podnebnemu dogovoru in iranskemu jedrskemu sporazumu.

Junckerja bo na obisku v ZDA spremljala komisarka za trgovino Cecilia Malmström, s Trumpom pa se bo Juncker sestal ob 19.30 po srednjeevropskem času.