O tem, kaj bo Avstrija storila v prihodnje in ali bo še naprej spuščala begunce čez svoje ozemlje, pa je Faymann dejal, da bodo spuščali skozi tiste, ki jih bo sprejela Nemčija, Švedska ali kaka druga država. Računamo na to, da bo Slovenija spuščala skozi tiste begunce, ki jih bomo mi sprejeli, je pojasnil Faymann.
Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je danes sporočila, da Avstrija razmišlja o dodatnem znižanju dnevnih kvot za sprejemanje migrantov. Pravi namreč, da sprejemanje 80 prosilcev za azil na dan dolgoročno ne bo vzdržno in bo treba dnevne kvote znižati. Zatrdila je, da bo tudi nadaljnje znižanje dnevnih kvot strukturirano in usklajeno s sosednjimi državami. V prvi fazi Avstrija ne želi obremeniti držav ob balkanski migrantski poti z zastoji migrantov. "Ne smemo delati drugi proti drugemu, temveč moramo skupno stopati na zavoro," je poudarila Mikl-Leitnerjeva in dodala, da je ključno, da vsaka država ob balkanski migrantski poti na svojih mejah zaostruje ukrepe.
Je Avstrija sprožila val?
Potem ko se je Avstrija odločila, da prihod beguncev in migrantov omeji s kvotami in še strožjim nadzorom na južni meji, je slovaški premier Robert Fico danes napovedal, da so pripravljeni svojo mejo z Avstrijo po potrebi zaščititi tudi s tehničnimi ovirami.
"Moramo pripraviti tudi tehnične ovire. Če začnejo določene države sprejemati enostranske ukrepe, kot je to storila Avstrija, bomo prišli pod ogromen pritisk migrantov, zato imamo torej tudi mi pravico sprejeti enostranske ukrepe," je ob robu vrha EU v Bruslju dejal Fico.
Kot je pojasnil, priprave že potekajo, nad njimi pa bdi slovaški notranji minister Robert Kalinak. "Slovaška ni padla na izpitu v migrantski krizi, zato nam ni treba plačevati cene za ta neuspeh," je še dodal in obenem kritiziral enostransko ukrepanje držav ter ponovil, da je najboljša pot boljša zaščita zunanjih meja schengna.
'Številne države pokazale razumevanje'
Na vprašanje o govoricah z vrha glede velikega pritiska zaradi ukrepanja Avstrije pa je Faymann dejal, da so številne države pokazale razumevanje. Nemška kanclerka Angela Merkel sicer ni izrazila veselja glede odločitve Dunaja, je pa predlagala skorajšnje srečanje, je še dejal kancler.
Merklova pa je v ločeni izjavi za novinarje glede odločitve Dunaja o vpeljavi dnevnih in letnih kvot dejala, da je ta marsikoga presenetila, zlasti države na t. i. balkanski poti. Berlin sicer po njenih besedah glede begunske krize še naprej zastopa enako mnenje kot Dunaj.
Nemški notranji minister Thomas de Maiziere pa je danes v nemškem parlamentu kritiziral enostranske ukrepe Avstrije in drugih držav EU za zajezitev migracij ter poskuse prelaganja odgovornosti na Nemčijo. Minister je zatrdil, da se bo nemška vlada še naprej zavzemala za evropsko rešitev migrantske krize. "Še naprej se bomo borili za evropsko rešitev," je zatrdil de Maiziere. "Če pa bodo nekatere države poskušale skupni problem enostransko reševati in dodatno prelagati na pleča Nemčije, bi to bilo nesprejemljivo in tega na dolgi rok ne bomo sprejemali brez posledic," je opozoril nemški notranji minister, ne da bi razkril podrobnosti.
Tiskovni predstavnik notranjega ministrstva je sicer dejal, da se nemška vlada glede napovedanih avstrijskih ukrepov za zajezitev migracij, kot so recimo dnevne kvote, pogovarja z Dunajem. A vlada v Berlinu je "skeptična" do avstrijskih načrtov in bo počakala, kako bo "v praksi uveljavitev dejansko delovala", je dodal tiskovni predstavnik.
Ministrstvo: Srbija ni popolnoma zaprla mejo z Makedonijo
Kot je za srbsko državno televizijo pojasnila vodja kabineta na notranjem ministrstvu Biljana Popović Ivković, niso popolnoma zaprli meje z Makedonijo, kot so informacijo napačno povzeli določeni srbski mediji, pač pa so začeli izvajati ukrepe v skladu z včerajšnjim dogovorm v Zagrebu. Prestop meje je dovoljen le tistim, ki prihajajo z vojnih območij.
Za današnjo izdajo srbskega časnika Kurir je sicer srbski zunanji minister Ivica Dačić povedal, da je vse bolj realna možnost zaprtja meje s 1. marcem, če bo Avstrija "spustila zapornice" za begunce.
Načrtovano je posebno srečanje s Turčijo
Načrt EU in Turčije ostaja prioriteta, vse je treba storiti, da uspe, zato načrtujemo posebno srečanje s Turčijo v začetku marca, je poudaril predsednik Evropskega sveta Donald Tusk po prvem dnevu vrha EU.
Nujna sinteza različnih pristopov
V iskanju rešitev za begunsko oziroma migracijsko krizo se je treba po Tuskovih besedah izogniti bitki med načrti A, B in C, ki nima smisla, saj zgolj ustvarja delitve v EU. Namesto tega je nujna sinteza različnih pristopov, saj ni dobre alternative celostnemu evropskemu pristopu, je še poudaril.
Pri tem ne gre le za odločitve, sprejete v Bruslju, temveč zlasti za tiste, sprejete v prestolnicah, pri čemer je treba izboljšati njihovo usklajevanje ter spoštovati pravila in zakone. To velja tako za evropski načrt za premestitev beguncev znotraj Unije kot za to, da morajo vse članice schengenskega prostora v celoti spoštovati schengenski zakonik.
Podobno je poudaril tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker: pomen sodelovanja s Turčijo in evropskih rešitev. Pred vrhom so nekateri dvomili o nujnosti reševanja problemov skupaj s Turčijo, zdaj je strinjanje, da ni dobre in pametne alternative sodelovanju s Turčijo, je poudaril Juncker. Nekateri so pred vrhom dvomili, da je pri reševanju problema beguncev potreben evropski pristop, zdaj je strinjanje, da nacionalne rešitve niso priporočljive.
Luksemburžan tako zdaj upa, da si bodo na naslednjem sestanku bolj goreče prizadevali za skupne rešitve, potem ko so na primer danes skupaj podprli načrt za premestitev beguncev znotraj Unije.
Cerarja veseli široko priznanje
Slovenski premier Miro Cerar pa je po koncu prvega dne vrha tvitnil, da ga veseli široko priznanje komplementarnosti njegove pobude za krepitev makedonsko-grške meje.
Za Slovenijo je po neuradnih informacijah pomembno, da raste zavedanje, da se čas izteka, da je treba ukrepati in da je slovenski predlog komplementaren ostalim evropskim prizadevanjem za rešitev krize, ki je kompleksna, zato tudi potreba po reševanju na različnih ravneh, ki pa morajo biti dobro usklajene, da bi lahko delovale.
'Razprava trmastih'
Pogovor voditeljev o begunski krizi so nekateri viri v Bruslju opisali kot "razpravo trmastih". Avstrija se je neuradno znašla pod pritiskom Nemčije, naj za štiri tedne odloži izvajanje zaostrenih ukrepov na meji.
Nekateri sklepi že sprejeti. Kateri?
Voditelji so sicer prvi dan vrha že sprejeli sklepe o migracijah, v katerih so izpostavili cilj hitre zajezitve migracijskega toka, zaščite zunanjih mej, zmanjšanja nezakonitih migracij in zaščite schengenskega območja.
Poudarili so, da hitra in celovita izvedba akcijskega načrta EU in Turčije ostaja prednostna naloga, da je tok migrantov iz Turčije v Grčijo še vedno premočan ter da je potrebno občutno in trajno znižanje števila nezakonitih vstopov iz Turčije v EU.
Zaskrbljujoč tok nezakonitih migracij vzdolž balkanske poti terja nadaljnje usklajeno delovanje in konec pristopa spuščanja prebežnikov skozi države brez registracije, so še izpostavili.
Poudarili so še, da se je treba vrniti v položaj, ko bodo vse članice schengenskega območja v celoti uveljavljale schengenski zakonik ter zavračale vstop na zunanjih mejah državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali ki niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost za to.
Pozvali so k popolnemu izvajanju načrta za premestitev beguncev znotraj Unije in k zagotovitvi popolnega delovanja žariščnih točk v Grčiji in Italiji.
Pozdravili so odločitev zveze Nato za spremljanje in nadzor nezakonitih prehodov v Egejskem morju. Štiri ladje so sicer že prispele v Egejsko morje in začele nadzorovati pomorske migrantske poti med Grčijo in Turčijo. Nato se tako pripravlja na zbiranje informacij o tihotapskih mrežah, ki v Evropo prevažajo migrante.
KOMENTARJI (929)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.