Slovensko javnost je razburilo pisanje, ki ga je na spletu objavil tednik Spiegel, je pravna služba Evropske komisije v mnenju z datumom 14. maj 2018 zapisala, da večina trditev, ki jih je v predlogu tožbe v skladu z 259. členom Pogodbe o EU predstavila Slovenija glede kršitev prava EU s strani Hrvaške, drži, in da bi morala Evropska komisija v mnenju to podpreti.
Predsednik Evropske komisije Juncker pa naj bi, tudi na prošnjo hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, nasvet lastne pravne službe ignoriral. Spiegel se sprašuje, ali je to storil tudi zato, da bi pomagal Plenkoviću, ki je član iste politične skupine kot Juncker.
Cerar: Državi morata uresničiti arbitražno razsodbo
Miro Cerar, novoimenovani zunanji mister, je dejal, da navedbe potrjujejo njegovo oceno, da komisija ni opravila svoje vloge kot varuhinje pogodb EU. Zdaj morata državi uresničiti arbitražno razsodbo, meni.
"Vse to potrjuje, da ni druge poti, kot da obe državi pristopita k uresničitvi razsodbe," je prepričan Cerar. Ob tem je spomnil, da je slovenska stran hrvaški pred meseci, ko je bil še predsednik vlade, že predlagala ustanovitev mešane demarkacijske komisije, ki bi olajšala življenja ljudi ob meji.
"Kot drugo pa lahko počakamo na razsodbo še enega sodišča. Če ne prej, bo takrat jasno, da neizvršitev odločbe s strani Hrvaške pomeni ne le kršitev mednarodnega prava, pač pa tudi pravnega reda EU. Sosednja Hrvaška bo takrat primorana pristopiti k implementaciji," je v sporočilu zapisal Cerar.
"V duhu dobrososedskih odnosov in spoštovanja skupnih evropskih temeljev pa predvsem izražamo upanje, da bo sosednja Hrvaška sedaj vendarle prenehala s kršitvami prava EU, zlasti na morju, in pristopila k implementaciji arbitražne razsodbe," je še dodal novi zunanji minister.
Na slovenskem zunanjem ministrstvu sprva sicer niso želeli komentirati, da je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker "prezrl" mnenje pravne službe komisije, po katerem bi moral Bruselj podpreti trditve iz slovenskega predloga tožbe glede kršitev prava EU s strani Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe.
Kot so pojasnili, medijskih navedb nemškega Spiegla ne komentirajo, "je pa Slovenija zavezana spoštovanju vladavine prava in odločb mednarodnih sodišč". "Verjamemo, da to stališče z nami deli tudi Evropska komisija," so ob tem še sporočili z MZZ.
Šarec v okviru arbitraže poudarja pomen vladine prava
Premier Marjan Šarec je v odzivu dejal, da je treba spoštovati vladavino prava, kar je ugotovila tudi pravna služba v Bruslju, a se je komisija očitno odločila drugače. Dodal je, da je treba uveljaviti arbitražno razsodbo.
Evropska komisija je po njegovih besedah politično telo in ne sodišče, zato se lahko odloči, ali bo upoštevala mnenje pravne stroke. "Odločila se je, da bo ostala nevtralna, kar nas seveda takrat ni razveselilo, tudi danes nas še vedno ne vesli, saj je to napačno sporočilo," je dodal.
"Mi moramo vztrajati na vladavini prava," je Šarec še poudaril ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Po njegovih besedah je treba uveljaviti arbitražno razsodbo in spoštovati določbe sodišč. Čeprav v primeru arbitražne razsodbe ta po njegovem mnenju "ni bila tako ugodna za Slovenijo, kot je morda kdo mislil", jo je treba uveljaviti, ker je vladavina prava vedno na prvem mestu.
Pahor kritičen do komisije
Tudi predsednik države Borut Pahor je kritičen do komisije, ker da stališča ni upoštevala zaradi političnih razlogov. Tovrstno neupoštevanje je po njegovi oceni tudi slabo sporočilo za prihodnje sporazume o meji na Zahodnem Balkanu.
Evropska komisija je po besedah Pahorja zamudila priložnost, ker ni prisluhnila stališču svoje pravne službe in dejala, da je treba tudi spoštovati dvostranske sporazume, ki so bili ratificirani in ki so z odločbo arbitražnega sporazuma določili meje.
"To je bistvo mnenja, ki ga komisija zaradi političnih razlogov ni upoštevala," je predsednik republike dejal ob robu osrednje prireditve na spomin vrnitve Primorske k matični domovini v Komnu.
Kot je nadaljeval, je kritičen do takšnega odnosa Evropske komisije, saj tu ne gre samo za vprašanje nespoštovanja sporazuma o meji med Slovenijo in Hrvaško, ampak je to slabo sporočilo o nespoštovanju morebitnih doseženih sporazumov glede meja na Zahodnem Balkanu v prihodnosti.
Židan: Zaradi političnih kupčkanj bi lahko ogrozili temelje EU
Tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan je bil kritičen do ravnanja predsednika Evropske komisije. Po njegovi oceni bi lahko zaradi političnih kupčkanj ogrozil temelje Evropske unije.
Židan je spomnil, da v Sloveniji sedanja in prejšnja vlada nista desni ter da Evropsko komisijo obvladuje desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP).
"Evropska unija je nastala na spoštovanju pravnega reda, kar pomeni, da je treba pravne postulate in mednarodne sodbe v celoti spoštovati, saj to majhnim narodom daje neko varnost," je dejal v Komnu.
Nadaljeval je, da so že ves čas slutili, da je pravo na strani Slovenije. "Zaradi političnih kupčkanj, kar lahko ogrozi temelje Evropske unije, je Juncker ravnal napačno, zato je dobro, da odhaja," je dodal.
Ob tem si je zaželel, da bi na prihajajočih volitvah v Evropski parlament zmagali ljudje, ki jim je Evropa pomembna in se zavedajo, da je ne more biti brez pravnega reda.
Na poročanje Spiegla se je odzvala tudi novoimenovana državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan. "Ni čudno, da komisija mnenja ni želela obelodaniti niti posredovati Sloveniji. Sedaj pa bo res težko upravičiti nadaljnjo tišino in morebitno sprenevedanje," je tvitnila mednarodna pravnica.
Evropska komisija ni želela komentirati pisanja
Tudi pri Evropski komisiji niso želeli komentirati pisanja. Kot so v Bruslju pojasnili v odgovoru na vprašanje, ne komentirajo "številnih notranjih dokumentov, ki morda krožijo v komisiji".
Ob tem so pri komisiji spomnili, da so 4. julija o zadevi po ustni predstavitvi vodje pravne službe razpravljali evropski komisarji. Spomnili so še na junijske izjave govorca komisije Margaritisa Schinasa, ki je na novinarsko vprašanje, ali lahko potrdi neuradne informacije, da pravna služba komisije pritrjuje slovenskim stališčem o kršitvi evropskega prava zaradi nespoštovanja arbitražne sodbe, dejal, da notranjih dokumentov služb komisije, ki jih je veliko, ne komentira.
Potem ko je Evropska komisija sredi junija po izteku trimesečnega roka sporočila, da ne bo podala mnenja glede slovenske tožbe proti Hrvaški v povezavi z njenim neizvajanjem arbitražne razsodbe o meji, je vlada pod vodstvom takratnega premierja Mira Cerarja sklenila, da gre v tožbo sama.
Tako je Sodišču EU 13. julija predložila tožbo proti Hrvaški zaradi kršenja evropskega prava, ki je posledica nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško.
KOMENTARJI (286)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.