Ob odkritju Marxovega kipa v Trierju potekale manjše demonstracije

Na slovesnosti ob odkritju spomenika je bilo prisotnih okoli 200 častnih gostov, med njimi ministrska predsednica nemške zvezne dežele Porenje-Pfalška Malu Dreyer in vodja nemških socialdemokratov Andrea Nahles. Kitajski veleposlanik Ši Mingde je kip označil kot "dokaz naše prijazne izmenjave", Kitajska pa se želi tako tudi pokloniti Marxu.

Tudi Dreyerjeva je v nagovoru izpostavila pomen kipa za okrepitev odnosov s Kitajsko. Jubilej je po njenih besedah priložnost, da se na Marxa pogleda z novimi očmi ter dodala, da se mu ne morejo naprtiti grozote 20. stoletja, niti se ga ne more imeti za svetnika.

Vendar je kip sporen ravno zaradi tega, saj obstajajo zelo različna mnenja glede političnega ekonomista, ki velja za očeta komunizma. Tako je danes v Trierju potekalo več demonstracij. Nasprotniki so med drugim kritizirali kip, ker ga je podarila avtoritativna Kitajska oz. ker se z njim poveličuje komunizem. Nemško združenje pisateljev Pen je pozvalo, naj se kip odkrije šele, ko bi Kitajska iz hišnega pripora izpustila pesnico Liu Xia, vdovo preminulega Nobelovca in borca za človekove pravice Li Xiaboja.

Na tihem pohodu nemške skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) se je okoli 70 ljudi spominjalo žrtev komunizma. Potekale so še protidemonstracije proti pohodu AfD, na katerih se je zbralo okoli 150 ljudi, na tretjem shodu pa se je zbralo okoli 300 podpornikov Marxa.

Juncker: Marx ni odgovoren za zločine komunizma

Ob 200. obletnici Marxovega rojstva so v Trierju že v petek odprli tri velike razstave o političnem filozofu, ki so javnosti na ogled še danes.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v govoru ob odprtju poudaril, da moramo Marxa razumeti v duhu njegovega časa, ter posvaril pred tem, da bi mu pripisovali odgovornost za zločine komunizma. "Odnosi so bili nepravični, v zgodnji kapitalizem se ni bilo mogoče zaljubiti," je opisal razmere v času, ko so se rodile Marxove ideje. Dodal je, da se tudi danes ni mogoče zaljubiti v slepi kapitalizem, ki smo mu trenutno priča. "Sem za boj proti nepravičnosti. Zato ni treba biti marksist," je še dejal krščanski demokrat.

S temi besedami je razburil slovenske evroposlance iz vrst SDS.

Podobno je v svojem govoru pred okoli tisoč gosti dejala Dreyerjeva. "Zločinov nad milijoni ljudi, ki so jih v 20. stoletju zagrešili v njegovem imenu, ne moremo pripisati Marxu."