Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes v Bruslju predlagal pet scenarijev za razvoj EU do leta 2025 - od nadaljevanja sedanjega stanja do popolnoma federalistične EU. Njegovi predlogi v obliki bele knjige nosijo tudi velik slovenski pečat, na primer pri poudarku na pomenu enake obravnave vseh članic, izpostavljajo v komisiji.
Osrednje sporočilo: Izstopu Britancev ne bomo posvečali politične pozornosti
Osrednje politično sporočilo ob predstavitvi scenarijev za reformo unije se glasi, da EU po odločitvi Britancev za izstop ne bo trošila političnega kapitala za ločitev. To prepušča ločitvenim odvetnikom, da uredijo postopek na tehnični ravni, sama se bo osredotočila na svojo prihodnost v sestavi 27 članic.
5 scenarijev na kratko
Juncker predlaga pet scenarijev za razvoj EU 27 do leta 2025: da ostane vse tako kot doslej; da se EU osredotoči samo na enotni trg; da tisti, ki hočejo več, storijo več, kar vključuje oblikovanje koalicij voljnih; da se stori manj, a učinkoviteje in federalistični scenarij storiti veliko več skupaj.
Scenarij 1:
Tako kot doslej – EU-27 se osredotoči na izvajanje svojega pozitivnega programa reform v skladu s političnimi usmeritvami Komisije z naslovom "Nov začetek za Evropo" iz leta 2014 ter Izjavo iz Bratislave, o kateri se je leta 2016 dogovorilo vseh 27 držav članic.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo:
Evropski državljani lahko uporabljajo avtomatizirane in povezane avtomobile, vendar imajo lahko še vedno nekaj pravnih in tehničnih težav pri prečkanju mej.
Evropski državljani večinoma potujejo prek mej, ne da bi se morali ustavljati zaradi mejnih kontrol. Okrepljeni varnostni pregledi pomenijo, da je treba na letališča in železniške postaje priti precej pred odhodom.
Scenarij 2:
Samo enotni trg – EU-27 se postopoma ponovno osredotoči na enotni trg, ker 27 držav članic na čedalje številnejših področjih ne more najti skupnih točk.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo:
Prečkanje mej za poslovne namene in turiste postane oteženo zaradi rednih preverjanj. Težje je najti službo v tujini in prenos pokojninskih pravic v drugo državo članico ni zajamčen. Tisti, ki zbolijo med bivanjem v tujini, morajo plačati visoke stroške zdravstvene oskrbe.
Evropski državljani neradi uporabljajo povezane avtomobile, ker ni predpisov in tehničnih standardov, ki bi veljali po vsej EU.
Scenarij 3:
Tisti, ki hočejo več, storijo več – EU-27 deluje kot doslej, vendar omogoči tistim državam članicam, ki to želijo, da na določenih področjih, kot so obramba, notranja varnost in socialne zadeve, skupaj storijo več. Oblikuje se ena ali več "koalicij voljnih“.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo:
15 držav članic vzpostavi enote policije in sodnikov za obravnavanje čezmejnih kriminalnih dejavnosti. Varnostne informacije se izmenjujejo sproti, saj so nacionalne podatkovne baze med seboj popolnoma povezane.
V 12 državah članicah, ki so se dogovorile o harmonizaciji svojih predpisov glede odgovornosti in tehničnih standardov, je uporaba povezanih avtomobilov razširjena.
Scenarij 4:
Storiti manj, a učinkoviteje – EU-27 se osredotoči na večje in hitrejše rezultate na izbranih področjih, manj dejavna pa je na področjih, na katerih se zdi, da ne zagotavlja dodane vrednosti. Pozornost in omejene vire se osredotoči na izbrana področja.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo:
Evropski organ za telekomunikacije bo imel pooblastila za sprostitev radijskih valov za čezmejne komunikacijske storitve, kot so tiste, ki jih uporabljajo povezani avtomobili. Poleg tega bo varoval pravice uporabnikov mobilne telefonije in interneta ne glede na to, kje v EU se nahajajo.
Nova evropska agencija za boj proti terorizmu pomaga pri odvračanju in preprečevanju resnih napadov s sistematičnim sledenjem in označevanjem osumljencev.
Scenarij 5:
Storiti veliko več skupaj – Države članice se odločijo, da si bodo na vseh področjih delile več pristojnosti in sredstev ter si prizadevale za več skupnega odločanja. Odločitve na evropski ravni se sprejemajo hitreje in so hitro izvršene.
Do leta 2025 bi to lahko pomenilo:
Evropski državljani, ki se želijo pritožiti na predlagani projekt vetrnih elektrarn v njihovi skupnosti, financiran iz sredstev EU, imajo težave pri iskanju odgovornega urada, saj jim je rečeno, naj se obrnejo na pristojne evropske organe.
Evropski državljani po vsej Evropi brez težav uporabljajo povezane avtomobile, saj obstajajo jasni predpisi, ki se uporabljajo po vsej EU, vozniki pa se lahko zanesejo, da bo agencija EU zagotovila izvajanje teh pravil.
Predlogi nosijo tudi slovenski pečat
Junckerjevi predlogi nosijo tudi velik slovenski pečat, poudarjajo v komisiji. Slovenski prispevek se na primer kaže v poudarku pomena enake obravnave vseh članic in v poudarku, da si je treba prizadevati za bolj enakomerno porazdelitev koristi globalizacije med prebivalstvom unije. Slovenija bo tudi država, kjer bo Juncker sprožil razpravo o predlaganem procesu.
Rdeča nit teh predlogov sta dve temeljni načeli: enotnost in enaka obravnava članic. Od voditeljev članic unije se pričakuje, da se do konca leta izrečejo o teh predlogih. Na jubileju 25. marca v Rimu pa komisija pričakuje podporo temu procesu. V Bruslju poudarjajo, da je to začetek, ne konec procesa.
V Evropskem parlamentu kritike Junckerjevih petih scenarijev
V Evropskem parlamentu je bilo danes slišati tudi nekaj ostrih kritik petih scenarijev za prihodnost EU. Evropski socialdemokrati mu na primer očitajo, da to ni noben način vodenja, saj bi moral predstaviti jasen načrt za utrditev evropskega projekta v tej najhujši nevihti.
Druga največja politična skupina, evropski socialdemokrati (S&D), so razočarani, saj so v časih izzivov brez primere pričakovali jasen načrt za utrditev unije v tej najhujši nevihti, je poudaril njihov vodja Gianni Pittella.
Tudi evropska poslanka Tanja Fajon iz vrst S&D je kritična, da gre za pet ohlapnih scenarijev in prelaganje odločitev na članice. "Srca naših državljanov bomo osvojili le, če bomo imeli jasno vodenje, jasno vizijo in konkretne načrte za boljšo Evropo jutri. In upam, da jo bomo našli skupaj z državljani," je poudarila.
V zmerno evroskeptični skupini Evropskih reformistov in konservativcev (ECR) podpirajo četrti scenarij, ki predvideva omejitev delovanja EU na nekatera področja. Opozarjajo, da je napočil čas za opustitev neuresničljivih želja. Opozarjajo tudi, da je danes težko reči, kaj bo razumno čez deset let.
Vodja evropskih liberalcev (Alde), bivši belgijski premier in zagrizen federalist Guy Verhofstadt je menil, da lahko prve tri scenarije takoj pozabimo, saj sta smiselna le četrti in peti. Izpostavil je dejstvo, da Evropa določenih rešitev ne more najti preprosto zato, ker nima zmogljivosti za to. Glavni izziv bo po njegovih besedah zdaj prepričati voditelje k potrebnemu preskoku.
V združeni evropski levici pozivajo k povsem novemu scenariju na podlagi pristopa od spodaj navzgor. Želijo novo Evropo demokracije in pravic žensk ter poudarjajo, da je treba začeti tako, da se posvetuje z ljudmi.
Po mnenju evropskega poslanca iz vrst evropskih Zelenih Igorja Šoltesa EU ne sme v smeri različne obravnave držav ter delitve v skupino jedra in obrobno periferijo, saj bi s tem povozili vse, kar smo dolga desetletja gradili. Tako bi privolili v drobljenje evropskega projekta v ekskluzivne klube držav in različne kategorije evropskih državljanov, kar ni prava pot, opozarja.
Juncker na kritike o izbiri metode odgovarja, da je namen zbezati voditelje članic iz cone udobja in jih obvezati, da se izrečejo, saj je trenutno vrzel med njihovimi besedami in dejanji ogromna. Če bodo voditelji sami izbrali scenarij, je več možnosti, da ga bodo uresničili, in manj bo udrihanja po bruseljskih receptih, se nadejajo v komisiji.
Šef komisije ne želi povedati, kateri je njegov najljubši scenarij, ker ne želi "ubiti razprave, še preden se je začela". Jasno je povedal le to, da nikakor ne podpira drugega scenarija o razvoju unije izključno okrog enotnega trga, a ga je kljub temu vključil v belo knjigo, ker se pač tudi o njem razpravlja.
EU 27 načrtuje izredni vrh o brexitu v začetku aprila
EU v sestavi 27 članic načrtuje izredni vrh o ločitvi od Velike Britanije v začetku aprila, so povedali viri pri EU. Kot možna datuma se omenjata 6. ali 7. april. V Bruslju pričakujejo, da bo Velika Britanija ločitveni postopek sprožila okoli 15. marca.
Britanska premierka Theresa May je napovedala, da bo ločitveni proces zagnala do konca marca. To stori s sprožitvijo 50. člena lizbonske pogodbe. Ta člen določa, da članica, ki se odloči za izstop, o svoji nameri obvesti Evropski svet.
Nato odhajajoča članica in preostale članice sklenejo sporazum, ki ureja njen izstop ob upoštevanju okvira njenega prihodnjega odnosa z unijo. To je treba storiti v dveh letih, razen če se voditelji članic soglasno odločijo, da to obdobje podaljšajo.
Lordska zbornica podprla dopolnitev zakona o brexitu in zavlekla njegovo sprejetje
Zgornji dom britanskega parlamenta, lordska zbornica, je danes v Londonu podprl dopolnitev zakona o brexitu, da se državljanom Evropske unije zagotovi bivanje v Veliki Britaniji po njenem izstopu iz EU. S tem je zbornica zavlekla njegovo sprejetje in prekrižala vladne načrte, da se zakon sprejme čim hitreje, piše britanski bbc.
Lordska zbornica je dopolnitev sprejela s 358 glasovi za in 256 proti.
Dopolnitev zahteva, da vlada v roku treh mesecev po sprožitvi 50. člena lizbonske pogodbe predstavi predloge, ki bi prebivalcem EU in evropskega gospodarskega območja po brexitu zagotovili enake pravice v Veliki Britaniji, kot jih imajo sedaj.
Dopolnitev zakona bo sedaj romala na glasovanje v spodnji parlament, kjer pa je možno, da si bodo poslanci premislili in zavrnili lordsko zbornico.
Predlog zakona o brexitu, ki ima le dva člena, poziva parlament, naj da Mayevi pooblastilo, da po 50. členu lizbonske pogodbe objavi namero o izstopu Velike Britanije iz EU. Vlada je morala parlamentu predložiti zakon o brexitu, ker je vrhovno sodišče odločilo, da morajo začetek izstopa Velike Britanije iz unije odobriti poslanci. Vlada je sprva želela parlament obiti, češ da ima sama ustrezno pristojnost.
V začetku februarja ga je z veliko večino potrdil spodnji dom parlamenta.
Britanska vlada je v začetku februarja odločila, da bodo britanski poslanci po novem glasovali tudi o dogovoru, ki ga bo z EU pred brexitom dosegla premierka. A kot poudarjajo, bo Velika Britanija EU zapustila, tudi če poslanci dogovor, ki bo določal pogoje izstopa in nadaljnje odnose, zavrnejo.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.