Jug Libanona - grob Izraelcev

Vodja libanonskega gibanja Hezbolah Sajed Hasan Nasrala je dejal, da ima kljub izraelskim napadom Hezbolah dovolj raket, s katerimi bo še naprej obstreljeval sever Izraela. Ob tem je vse Arabce pozval, naj čim prej zapustijo Haifo, ki jo zadene največ raket iz Libanona.

Nasrala je tudi zagrozil izraelskim vojakom, da se bo jug Libanona spremenil v njihovo pokopališče.

Še 30 dni?

Izrael je razširil kopensko ofenzivo na Libanon, čeprav v Združenih narodih vztrajno iščejo mirno rešitev mesec dni trajajoče krize. Varnostni kabinet izraelskega premierja Ehuda Olmerta se je za to odločil na današnji seji, po nekaterih podatkih pa naj bi vojsko namestili ob reki Litani, 20 kilometrov od izraelsko-libanonske meje. Vojaki naj bi tam ostali, dokler ne bodo ustavili napadov Hezbolaha na sever Izraela.

Razširitev ofenzive je predlagal minister za obrambo Amir Perec, Olmert pa naj predloga sprva ne bi sprejel, saj bi ta lahko močno povečala izgube v vojaških vrstah in povzročila zaplete na mednarodni ravni. Olmert je sicer v ponedeljek zatrdil, da se vojaškim akcijam v Libanonu ne postavlja nobenih omejitev.

Že zdaj je na jugu Libanona 10 tisoč pripadnikov izraelskih sil, koliko dodatnih vojakov bodo poslali tja, pa ni znano. Nekatere enote naj bi po novem ukazu že prodrle globlje na libanonsko ozemlje, poročajo pa tudi o hudih spopadih s pripadniki Hezbolaha. Ubitih naj bi bilo enajst izraelskih vojakov.

Mesec dni do miru?

Izraelska vojska naj bi Olmertovemu kabinetu predstavila tudi časovni načrt za končanje ofenzive na severno sosedo, s katero želijo uničiti Hezbolah. Tako naj bi po ocenah za to potrebovali še mesec dni. "Vojska je predstavila časovni načrt, potrebovali naj bi še trideset dni in vlada je to sprejela," je dejal neimenovan izraelski politik. V uradni izjavi izraelske vlade časovnega načrta vojaških operacij niso omejili, zapisali pa so, da bosta o tem odločala premier in minister za obrambo.

VS išče rešitev

Veleposlanik Francije pri ZN Jean-Marc de La Sabliere je sporočil, da bodo francosko-ameriški predlog resolucije o konfliktu v Libanonu dopolnili s pomisleki predstavnikov Arabske lige, ki so jih v torek izrazili stalnim članicam Varnostnega sveta ZN. Kot je povedal de La Sabliere, želijo v VS ZN pripraviti kar najboljše besedilo, ki bi upoštevalo skrbi vseh strani. To bo nedvomno nekoliko odložilo sprejetje resolucije, vendar de La Sabliere upa, da jo bodo kljub temu sprejeli še ta teden. Kot je še dejal, se pogajanja med Francijo in ZDA nadaljujejo.

Ta bodo nedvomno trda, opozarja francoski predsednik Jacques Chirac, saj imata Pariz in Washington različne poglede na to, kako odgovoriti na zahteve Libanona. Bejrut namreč vztraja, da do rešitve ne more priti brez umika izraelskih sil za t. i. modro črto, ki označuje mejo med Libanonom in Izraelom. Izrael pa ne popušča pri zahtevi, da njegove sile v južnem Libanonu ostanejo, dokler na območje ne bodo prišle mednarodne mirovne sile.

Stališče Bejruta so v torek na javni razpravi pred VS ZN zastopali predstavniki Arabske lige pod vodstvom generalnega sekretarja Amrja Muse. Tričlanska delegacija se je po seji VS posebej sestala še z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Ananom, kjer so govorili o položaju v Libanonu in resoluciji VS.

Mnenje Arabske lige o resoluciji

V imenu Arabske lige, ki je prenesla svoja stališča s ponedeljkovega zasedanja v Bejrutu, je katarski zunanji minister Šejk Hamad bin Jasim bin Džaber al Tani obtožil VS ZN, da stoji ob strani, medtem ko se prelivanje krvi v Libanonu nadaljuje že mesec dni. Začelo se je 12. julija, ko je šiitska milica Hezbolah ugrabila dva izraelska vojaka. Resolucija ZDA in Francije v sedanji obliki po mnenju Arabske lige ni uresničljiva.

Za Arabsko ligo je najpomembnejša takojšnja in celovita prekinitev ognja, umik izraelske vojske za "modro črto" oziroma mejo z Libanonom, povečanje obsega, moči in mandata operaciji ZN na jugu Libanona UNIFIL ter podpora libanonski vladi za namestitev vojske na jugu.

Vršilec dolžnosti libanonskega zunanjega ministra Tarek Mitri je tudi kritiziral besedilo resolucije, ki od Hezbolaha zahteva zaustavitev vseh napadov na Izrael, od Izraela pa zaustavitev vseh ofenzivnih operacij, s čimer je Libanon prepuščen na milost Izraelu.

Izraelski veleposlanik pri ZN Dan Gilerman je arabskim kolegom odgovoril, da niso niti z besedico omenili Hezbolaha in je opozarjal pred polovičnimi ukrepi. Po mnenju Izraela mora vsak ukrep mednarodne skupnosti zahtevati od libanonske vlade, da pokaže voljo in pogum za prevzem nadzora nad svojo usodo. Zahteval je močno in učinkovito mednarodno silo, ki bo zagotovila razorožitev vseh terorističnih skupin in sprejem ukrepov, ki bodo zaustavili dobave orožja in streliva iz Sirije in Irana.

ZDA in Francija za libanonske čete na jugu

ZDA in Francija se po neuradnih informacijah strinjata z libanonsko ponudbo o namestitvi enot na jug države in to bo po dodatnih dogovorih najverjetneje vključeno v resolucijo. Potem ko bo nov predlog poslan v obtok med članice VS mora po pravilih preteči 24 ur preden se lahko o njem glasuje. O libanonskem predlogu se je pozitivno izrazil tudi izraelski premier Ehud Olmert, ki je dejal, da gre za zanimiv predlog. Kljub vsemu pa ostaja dejstvo, da dogovora ne bo mogoče uveljaviti, če se z njim ne bosta strinjala tako Izrael kot Hezbolah, ki še vedno zahtevata, naj se najprej umakne drugi.

Izraelska vojska napadla begunsko taborišče

Izraelska vojska je v noči na sredo izvedla več kot 100 zračnih napadov na cilje v Libanonu. Libanonska policija je sporočila, da so letala napadala ceste, mostove in domove na severu, vzhodu in v osrednjem Libanonu. Med drugim je bilo tarča napada palestinsko begunsko taborišče Ain al Hilveh na jugu Libanona, pri čemer sta bila ubita najmanj dva človeka, 15 jih je bilo ranjenih.

Izraelska vojska je izstrelila tudi rakete na begunsko taborišče Ein el Hilweh na robu mesta Sidon. Pri tem je bila ubita ena oseba, šest pa je bilo ranjenih. Bombe so padle na območje, kjer živi skrajni vojaški vodja palestinskega gibanja Fatah, so sporočili palestinski viri. V Libanonu je sicer 12 begunskih taborišč, kjer živi okoli 380.000 oz. polovica Palestincev v Libanonu.