Podpredsednik izraelske vlade Ehud Olmert je v četrtek izjavil, da bo Izrael poleg štirih manjših judovskih naselbin na Zahodnem bregu, katerih izpraznitev je predvidena v načrtu enostranskega umika iz Gaze in Zahodnega brega premiera Šarona, izpraznil še številne druge naselbine, je poročala izraelska televizija.Olmert je še povedal, da bo Izrael več naselbin izpraznil zaradi mednarodnega pritiska in lastne želje, da ostane judovska država. Po njegovih besedah si ZDA, glavni zaveznik Izraela, prizadevajo za celoten umik z Zahodnega brega.
Po prvotnem Šaronovem načrtu enostranskega umika s palestinskih ozemelj naj bi Izrael izpraznil vseh 21 judovskih naselbin na območju Gaze in štiri manjše naselbine na Zahodnem bregu.
Na Zahodnem bregu ima Izrael sicer kar 150 naselbin, v katerih živi več kot 230 tisoč judovskih naseljencev, medtem ko jih je v naselbinah na območju Gaze trenutno biva le kakih 8.000. Z umikom iz določenih naselbin naj bi si Izrael po načrtu Ariela Šarona utrdil meje in zadržal glavne naselbine na Zahodnem bregu. Šaronov načrt je sicer naletel na močno nasprotovanje celo med poslanci njegove stranke Likud. Šaron je namreč desetletja veljal za glavnega podpornika gradnje in širjenja judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, Likud pa si je vseskozi zavzemal za ohranitev trdnega nadzora nad območjem Gaze in Zahodnim bregom.
Umik tudi z Golanske planote?
Medtem so se v vrhu izraelske vojske presenetljivo pojavile tudi ideje o umiku z Golanske planote, če bi to pomenilo sklenitev miru s Sirijo. Kot je za današnjo izdajo izraelskega časnika Jediot Aharonot dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Moše Jalon, je izraelska vojska sposobna braniti vse meje države. "Če vprašate mene, bi lahko dosegli dogovor s Sirijo, če bi se odpovedali Golanski planoti," je dejal Jalon. Izrael je sicer doslej vztrajno ponavljal, da bi vrnitev Golanske planote, ki jo je Izrael zavzel leta 1967, močno ogrozila sever države za morebiten napad Sirije.
Izrael je Siriji že ponudil, da bi se umaknil z Golanske planote, toda leta 2000 so mirovna pogajanja propadla, ker Sirija ni pristala na to, da bi se Izrael skoraj povsem umaknil s spornega ozemlja, a le v zameno za nekatere popravke meje ob Galilejskem jezeru ob vznožju planote. Damask vztraja na umiku Izraela na meje izpred začetka vojne med državama leta 1967, nadaljevanje pogajanj pa obremenjuje tudi domnevno sirsko podpiranje palestinskih skrajnežev in libanonske milice Hezbolah.
