
Podpredsednik srbske vlade Rasim Ljajić je edini politik, ki je v zadnjem desetletju redno obiskoval Jovanko Broz na njenem domu. Zdaj ko se zaradi ugibanj o poreklu Tita in zaradi njenega hitro pešajočega zdravja javnost spet bolj zanima za soprogo dosmrtnega predsednika Jugoslavije, je spregovoril o njunem odnosu in o njenem življenju, ki ga je zaznamoval večni strah.
Čeprav Brozovo dobro pozna, je v pogovoru za beograjsko Politiko priznal, da ga je novica o njeni bolezni presenetila. "Ko sem bil zadnjič pri njej in ko sva se zadnjič pogovarjala po telefonu, se mi ni zdelo, da je bolna. Nič se ni pritoževala," je povedal. Zadnjič sta se sicer slišala pred mesecem dni in kot je dejal, se je takrat zgodilo nekaj, kar bi mu moralo vzbuditi sum. "Hotel sem priti na obisk, pa je odklonila. Rekla je, da preureja hišo in da me bo poklicala, ko konča. Kaj takega se nikoli prej ni zgodilo. Zdaj mi je jasno, da je skrivala bolezen."
Po njegovih besedah je bila Jovanka Broz zadnji dve leti večinoma sama, nihče ji ni pomagal, le občasno so na obisk prišli sorodniki.
Ljajić je bil tudi pri njej v bolnišnici, kamor so jo sprejeli v petek. Takrat je spala in ni želel, da jo budijo, je povedal. Priključena je na kisik in le na pol pri zavesti, je razkril, več pa o zdravstvenem stanju vdove, ki da se bori za življenje, ni želel povedati.
Njuno poznanstvo sega v leto 2005. "Bila je zima in igralec in scenarist Željko Jokanović me je poklical in povedal, da Brozova živi v zelo težkih razmerah, da nikomur več ne verjame in da je pripravljena govoriti edino z mano. Vprašal me je, ali bi šel na obisk," je Ljajić povedal, kako se je vse začelo. Prošnje ni zavrnil, prvi obisk pa ga je pretresel. Vila na Dedinju je bila očitno potrebna obnove, streha je puščala, mraz je rezal do kosti. "Spominjam se, da je bilo zunaj minus enajst stopinj, v hiši pa ni bilo ogrevanja. Nase je navlekla dobesedno vse tople obleke, ki jih je imela. V teh velikih prostorih brez kakršnega koli gretja ni bilo mogoče zdržati," je pripovedoval Ljajić.
O težkih razmerah je obvestil vlado, odzvale so se tudi beograjske mestne oblasti in streho so zamenjali ter poskrbeli za ogrevanje. Vendar pa je postalo jasno tudi, da vila potrebuje temeljito obnovo. Zato bi se morala Jovanka Broz za nekaj časa izseliti, a o tem ni želela slišati ničesar.
Svojega domovanja namreč vse do odhoda v bolnišnico sploh ni zapuščala. Bala se je ponovitve dogodka iz leta 1980, ko so vdrli v njeno stanovanje na Užički v Beogradu, ga izropali, njo pa prisilno izselili, je povedal Ljajić.
Vprašali so ga tudi, ali se je z njo pogovarjal o zgodovinskih dogodkih, ki jim je bila priča, in odgovor je bil – da. "Vprašal sem jo lahko vse, kar me je zanimalo," je dejal. "Mislim, da je ona največji živi pomnik tega obdobja. Neverjeten spomin ima." Dogodkov izpred več desetletji se spominja, kot bi se zgodili včeraj, je pojasnil in besede podkrepil s kratko anekdoto. Nekoč je s seboj pripeljal oficirja, ki se je v Hercegnovem kot mlad vojak srečal s Titom in Jovanko. "To sem ji povedal, ona pa kot iz topa, da se je to zgodilo na ta in ta dan tega in tega leta ob tem in tem dogodku," je povedal Ljajić. Jovanka Broz se je sicer zadnjič v javnosti pojavila leta 1977, zadnja tri leta Titovega žvljenja naj se po nekaterih podatkih z možem sploh ne bi videla.
Ljajić več ni želel razkriti, saj so bili njuni pogovori zasebni.
Za konec je dodal, da bi morala država z njo ravnati kot s simbolom nekega časa in ji po najboljših močeh pomagati. "Ničesar ni obtožena in sodelovala ni pri ničemer, kar bi metalo senco na njeno ime," je Ljajić zaključil pogovor za Politiko.
KOMENTARJI (150)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.