Jelcina bodo pokopali v sredo

Boris Jelcin, prvi ruski predsednik po razpadu Sovjetske zveze, je umrl v starosti 76 let, je potrdil Kremelj. Odpovedalo mu je srce.

Med prvimi, ki je družini pokojnega izrekel sožalje, je bil njegov predhodnik Mihail Gorbačov. "Rad bi izrazil najgloblje sožalje družini pokojnega, na čigar ramenih so bile tako velike stvari za narodovo dobrobit kot tudi resne napake," je dejal. Gorbačov je veljal za Jelcinovega političnega botra, nato pa so se njuni odnosi skrhali. Jelcinovi soprogi in družini je po telefonu sožalil tudi njegov naslednik na čelu Rusije Vladimir Putin.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da je bil Jelcin ključna osebnost tranzicije po padcu komunizma v Rusiji in da je nedvomno zbližal Vzhod in Zahod. Po Jelcinovi zaslugi je nasprotovanje zamenjalo sodelovanje, je tudi prepričan Barroso, ki je ruskim oblastem, družini nekdanjega ruskega predsednika in vsem Rusom izrekel sožalje. Sožalju se je pridružila tudi trenutno predsedujoča Evropski uniji, nemška kanclerka Angela Merkel.

"Bil je velik mož, ki je videl potrebo po demokratičnih in gospodarskih reformah. Igral je najpomembnejšo vlogo v za Rusijo odločilnem času,“ pa je dejal britanski premier Tony Blair.

Sožalje je izrazil tudi slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se mudi na službenem obisku Grčiji. "Jelcin je imel pomemben vpliv na razvoj dogodkov v Rusiji in je na nek način boter Rusije, kot jo poznamo danes, " je v Atenah izjavil Rupel. Jelcin je po Ruplovih besedah na zelo pomemben način vplival tudi na zgodovino Slovenije, še preden je bila mednarodno priznana država.

Jelcin je v Kremelj prišel 12. junija 1991, ko je zmagal na prvih demokratičnih volitvah v Rusiji. Pet let zatem so ga znova izbrali za predsednika, po dveh mandatih pa se je konec leta 1999 upokojil in za naslednika imenoval Vladimirja Putina. Ta je nato z Jelcinovo podporo brez težav zmagal na volitvah.

Predsednik z zdravstvenimi težavami

V mesecu preden je drugič postal ruski predsednik, je Jelcin za nekaj časa skrivnostno izginil iz javnosti. Izkazalo se je, da je moral zaradi težav s srcem na nujno operacijo. Doživel je kar pet infarktov, šesti je bil zanj usoden.

Jelcinovo zdravje je bilo velikokrat predmet ugibanj in javne razprave. Veljal je za ljubitelja vodke, nekdanji vodja ruske varnostne službe Aleksander Koržakov pa ga je celo označil za k samomorom nagnjenega alkoholika, ki ni sposoben vladati. Trdil je, da je poskušal takrat še predsednik Rusije kar dvakrat storiti samomor, enkrat naj bi se tako namerno zaklenil v savno. V Jelcinovem uradu so navedbe zavrnili, češ da gre za maščevanje, ker je Koržakova odstavil s položaja.

Življenje Borisa Jelcina

Boris Nikolajevič Jelcin se je rodil 1. februarja 1931 v vasi Butka pri Jekaterinburgu, ki je bil takrat znan še kot Sverdlovsk. V času Hruščevih antistalinističnih reform se je pridružil komunistični partiji in kmalu začel plezati po politični lestvici. Konec sedemdesetih je spoznal Mihaila Gorbačova in ko je ta leta 1985 prevzel oblast, ga je postavil za človeka, ki naj bi iz moskovskih vladajočih vrst izrinil korupcijo.

Karte so se namreč močno premešale in Jelcin se je takrat z voditelji Belorusije in Ukrajine že pogovarjal o novi politični povezavi. Nastala je Zveza neodvisnih držav, o dogodku pa so prej kot Gorbačova obvestili takratnega predsednika ZDA Georgea Busha starejšega.

Zahod je takrat Jelcina hvalil kot glasnika demokracije, kar pa se je le nekaj let kasneje močno spremenilo. Vojaški neuspeh v Čečeniji, samovoljno menjavanje ministrov, diplomatski spodrsljaji in alkoholizem so močno načeli njegov ugled. Neučinkovito gospodarstvo in divja privatizacija sta številne Ruse pahnila revščino. Zato se je leta 1996 zdelo, da ga na volitvah čaka poraz, a je presenetil. V zadnjih letih njegove vladavine so bile vse glasnejše tudi obtožbe o podkupljivosti in osebnem okoriščanju. Vedno manj priljubljen je odstopil na silvestrovo leta 1999.