Tujina

Jedrski reaktor bodo zaprli

Pjongjang, 03. 10. 2007 09.39 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Severna Koreja je pristala na popolno zaprtje svojega glavnega jedrskega reaktorja. To bo storila do konca leta.

Šeststranska pogajanja so se začela leta 2003 s ciljem prepričati Severno Korejo k opustitvi jedrskega programa, vendar pa so določen napredek prinesla šele februarja letos. V skladu s prvo fazo takrat sklenjenega dogovora je Severna Koreja julija zaprla svoj glavni jedrski reaktor v Yongbyonu in dovolila vrnitev inšpektorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

Drugi fazi, o kateri govori tokratni dogovor iz Pekinga, naj bi nato - predvidoma že v začetku prihodnjega leta - sledila še tretja, končna faza, v kateri bi Severna Koreja razglasila konec vseh vidikov svojega jedrskega programa ter predala ves svoj jedrski material in jedrsko orožje, kar pa je po ocenah strokovnjakov zelo ambiciozen cilj.

Severna Koreja je pristala, da bo do 31. decembra pod nadzorom ZDA zaprla vse objekte v svojem glavnem jedrskem reaktorju Jongbjon, so se na zadnjem krogu šeststranskih pogovorov o severnokorejskem spornem jedrskem programu, ki je potekal minuli teden v Pekingu, dogovorili predstavniki Severne in Južne Koreje, Kitajske, Japonske, Rusije in ZDA. Poleg tega je Pjongjang v dogovoru pristal, da bo razkril celoten seznam svojih jedrskih programov.

V zameno bo ostalih pet udeleženk šeststranskih pogovorov Severni Koreji v skladu z dogovorom dobavilo še preostalih 900.000 ton goriva. 100.000 jih je že prejela.

ZDA so se zavezale k izboljšanju dvostranskih odnosov s Severno Korejo v smeri "vzpostavitve polnih diplomatskih odnosov", poleg tega pa naj bi jo črtale s seznama držav, ki podpirajo terorizem. Pjongjang se je zavezal še k izboljšanju odnosov z Japonsko, še posebej glede vprašanja v Severni Koreji ugrabljenih japonskih državljanov.

Drugi dan zgodovinskega srečanja

V Seulu so se na ulicah zbrali protestniki, ki so izrazili svoje nestrinjanje s srečanjem korejskih voditeljev
V Seulu so se na ulicah zbrali protestniki, ki so izrazili svoje nestrinjanje s srečanjem korejskih voditeljev FOTO: Reuters
Roh je Kimu tudi izrazil zaskrbljenost zaradi razmer v Severni Koreji po poplavah, ki so poleti zahtevale 600 življenj, več deset tisoč ljudi pa je ostalo brez domov. Zaradi teh poplav so vrh, ki je bil predviden za avgust, prestavili na oktober.

Voditelja obe Korej sta se dogovorila, da prvega vrha po sedmih letih ne bosta podaljšala za en dan, kot je predlagal voditelj Severne Koreje Kim Džong Il, in da ga bosta, tako kot je bilo načrtovano, končala v četrtek s skupno izjavo. Kim je po drugem današnjem pogovoru z južnokorejskim predsednikom Roh Mu Hjunom dejal, da potrebe po podaljšanju vrha ni, ker so "imeli dovolj pogovorov", Roh pa je izrazil zadovoljstvo s pogovori.

Roh je pogovore označil kot iskrene, čeprav s sogovornikom nista dosegla soglasja glede vseh vprašanj. Sta se pa strinjala, da je čas za dogovor, ki bi "predstavljal prihodnje smernice miru". Kot je še dejal, se Severna Koreja, ki je ena najbolj izoliranih držav na svetu, pazljivo odpira svoji kapitalistični južni sosedi. "Pjongjang Južni Koreji še vedno ne zaupa v zadostni meri. Moramo si dodatno prizadevati za povečanje zaupanja," je dejal.

Kim pa je po Rohovih besedah v pogovorih izrazil obžalovanje, ker je zastoj pri reševanju severnokorejskega jedrskega vprašanja preprečil večje gospodarsko sodelovanje med državama.

Peš čez DMZ

Državi sta mednarodno pravno še vedno v vojni, saj po koncu korejske vojne leta 1953 še nista podpisali mirovnega sporazuma. Kljub temu je Roh poudaril, da lahko potrdi, da sta s severnokorejskim voditeljem "zavezana miru, spremembam in postavitvi novih smernic za prihodnost".

Prvi dan vrha v torek voditelja nista imela pogovorov, je pa Roh peš prečkal demilitarizirano območje med Korejama, ki državi deli že več kot pol stoletja. To je bilo prvič, da je kak korejski voditelj peš prečkal močno zastraženo mejo, s tem pa simbolno izrazil odločenost za vzpostavitev trajnega miru na Korejskem polotoku. Ob prihodu Roha v Pjongjang sta se nato voditelja rokovala.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

andrej.rajh@ibe.si
03. 10. 2007 10.04
Tudi Črna Gora je bila do nedavnega v vojni z Japonsko in to vse od takrat ko je bila ruska zaveznica. Problem pa je, da Japonska tega ni vedela, in verjetno še zdaj ne ve