'Voditelji sveta so šli do roba in se umaknili'

"Dokument, ki je bil sprejet, je premalo ambiciozen in ni zadosti pravno zavezujoč. Praktično ni nobenih pravnih zavez, razen, da se bodo vse države trudile, da ne bi presegli dveh stopinj Celzija globalnega segrevanja," je pojasnil minister za okolje Karl Erjavec, ki je z dogovorom osebno zelo nezadovoljen.

Na vprašanje, ali verjame, da bo pravno zavezujoč podnebni dogovor vendarle sprejet v naslednjem letu, je Erjavec poudaril, da se lahko zgodba iz Koebenhavna v letu 2010 ponovi. "Lahko, da sem malo pod vtisom tega razočaranja, a nisem preveč optimističen, zlasti zato, ker sem ves čas opazoval, kako ta pogajanja potekajo in kako so države na zelo različnih stališčih, zlasti glede Kjotskega protokola," je dejal minister.

Meni sicer, da je vendarle bolje, da je bil dosežen nek dogovor, kot da ne bi bilo nič. "Ni pa to dokument, ki daje dobro pravno osnovo za leto 2010," pravi minister.

Največjo težavo Erjavec vidi pri Kitajski in Indiji, ker se nista pripravljeni resno pogajati v smislu doseganja nekih dobrih kompromisov. Za sam dogovor Erjavec sicer pravi, da je zelo načelen in zelo splošen. "Znotraj EU bomo tako ali tako izvajali zaveze podnebno-energetskega paketa, ki je bil sprejet lani decembra v Evropskem parlamentu. Za 20 odstotkov moramo znižati delež toplogrednih plinov, zmanjšati delež energije oziroma za 20 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije," je dodal.

Niso dosegli vsega

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je dogovor pohvalil kot "pomemben začetek", a priznal, da na vrhu niso dosegli vsega, kar so upali.

"Mnogi bodo rekli, da gre za pomanjkanje ambicij, vendar pa so veliko dosegli," je dodal. Pri tem je izpostavil zavezo bogatih držav do držav v razvoju in dodal, da bo Koebenhavnski dogovor s 1. januarjem že "operativen", izpostavil pa je tudi, da si bodo za pravno zavezujoč dogovor prizadevali doseči čim prej v letu 2010.

Povedal je tudi, da je osebno pomagal pri razrešitvi zadnjih nesoglasij, ki bi lahko ogrozila konferenco in dodal, da zadnjih 24 ur ni spal. "Voditelji sveta so prišli in pokazali, kaj pomeni vodenje – šli so do roba in se umaknili," je dodal.

Danski premier Lars Loekke Rasmussen, ki je predsedoval konferenci, pa je ocenil, da je Danska lahko ponosna na svoje napore, da bi prišli do dogovora, saj je "zgradila zgodovinski most med stranmi v pogajanjih".

"Mislim, da v zgodovini ni mogoče najti primera, ko so bili predsedniki ZDA, Brazilije, Južnoafriške republike in Indije ter predsedniki evropskih držav in majhnih otokov, ki jih globalno segrevanje ozračja najbolj ogroža, v isti dvorani in delali kot skupina," je dodal. Zavrnil pa je kritike nekaterih držav iz skupine G77 glede vodenja konference. Kot je poudaril, je bilo nerealistično pričakovati, da bo Danska priskrbela rezultate. Ne morem narekovati Kitajski in ZDA, kaj morajo delati, je dodal.

Na Greenpeacu nezadovoljni

Kot menijo na Greenpeacu, gre za okoljsko zavajajočo deklaracijo, ki jo je med drugim omogočila tudi nepripravljenost EU, da v pogajanjih uporabi svojo politično moč. Pogajanja v okviru ZN so z objavo tega dokumenta popolnoma propadla, saj niso zagotovila sporazuma, ki bi se vsaj delno približal tistemu, kar je potrebno, da ukrotimo podnebne spremembe.

Po mnenju direktorja EU politik za Greenpeace Jorisa den Blankena se je EU odločila, da ta največji politični sestanek spremlja na zadnjem sedežu. “EU lahko trdi, da razpolaga s politično močjo, a vendar je bila neuspešna v prepričevanju tako ZDA kot Kitajske, s tem ko tudi sama ni bila pripravljena sprejeti višje cilje zmanjšanja emisij," je dejal.

Izvršni direktor Greenpeace International Kumi Naidoo je dejal, da je Koebenhavn postal prizorišče zločina, s katerega se krivi moški in ženske hitro umikajo proti letališču. “Svetovni voditelji so imeli enkratno priložnost, da za vedno spremenijo svet, da spremenijo tok podnebnih sprememb. Na koncu so pripravili dogovor poln lukenj, ki so dovolj velike, da bi skoznje lahko poletelo letalo ameriškega predsednika Air force one. Videli smo leta krize, a danes je jasno, da je največja kriza, s katero se sooča človeštvo, kriza vodenja." Ostaja pa optimist, saj meni, da še vedno lahko rešimo stotine milijonov ljudi od razdejanja, ki ga bo povzročil segrevajoči svet, da pa je naenkrat to postalo veliko teže.

'Pobožna želja'

Koebenhavnski dogovor je prazen in ne vsebuje najpomembnejših vsebin, pa menijo v slovenski fundaciji za trajnostni razvoj Umanoteri. Ne le da cilji niso dovolj ambiciozni, dogovor sploh ne določa niti globalnih niti nacionalnih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, so prepričani. "Sprejetje potrebe po omejitvi dviga temperature za največ dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo je brez konkretnih ciljev zmanjšanja izpustov prazna obljuba oziroma pobožna želja, za katero je z vsakim letom odmikanja dogovora manj realnih možnosti."

Svetovni voditelji niso izpolnili pričakovanj in zaupanja javnosti, še pravijo v Umanoteri. Izkazalo se je, da podpora skupnemu cilju preprečitve nevarnih podnebnih sprememb nikakor ne odtehta moči individualnih nacionalnih interesov, stopnje nezaupanja med državami in celo strahu pred uspehom. "Medtem ko se čas za ukrepanje hitro izteka, je mednarodna skupnost pravzaprav na isti točki, kot je bila pred dvema letoma. In to navkljub jasnim opozorilom znanstvenikov o nepričakovano hitrih procesih segrevanja, ki bodo imeli uničujoče posledice po vsem svetu."

Umanotera ob tem poziva, naj svet nadaljuje z ukrepi, ki imajo tudi neposredne pozitivne ekonomske učinke, in sicer predvsem s povečevanjem energetske učinkovitosti in zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv ter s prilagajanjem neizogibnemu segrevanju. "Takšen pristop bi seveda imel omembe vredne učinke le, če sodelujemo res vsi, kar je pa zelo malo verjetno," poudarjajo v tej organizaciji.

In kaj pravijo tuji politiki?

Nemška kanclerka Angela Merkel je povedala, da so bili pogovori izjemno težki in da na izid gleda z "mešanimi občutki". Francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa je dejal, da bo nova konferenca o podnebnih spremembah čez šest mesecev v Bonnu s ciljem nadgradnje dogovora v Koebenhavnu.

Britanski premier Gordon Brown je povedal, da je to "prvi korak" na poti do pravno zavezujočega sporazuma, pri čemer je države pozval, naj to storijo hitro. Brown je še menil, da je bil podnebni vrh uspeh, ker je zbobnal skupaj države na način, ki ni bil v preteklosti še nikoli preizkušen.

"Ta dogovor je boljši kot nič, a je pod našimi pričakovanji," pa je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Ne bom skrival razočaranja, predvsem ne glede tega, da dogovor ni pravno zavezujoč," je dodal.

'Realisti smo to pričakovali'

Prvak SNS Zmago Jelinčič pa je podnebno konferenco označil za popolni fiasko. "Že v začetku priprav je bilo videti, da so izhodišča pripravljena tako, da ne bo sprejeto nič. Obljube ZDA o veliki denarni pomoči revnim državam, so zgolj obljube," je še poudaril. Prepričan je, da se tudi s klimatskimi spremembami v veliki meri pretirava. "Vse skupaj se obeša na napačne zadeve in ne posluša se tudi druge strani, ki bi imela povedati marsikaj pametnega," je dodal.

Prvak SNS meni, da je skrb za okolje silno pomembna, vendar se mora začeti v vsaki državi najprej doma, pravi pa, da v Sloveniji zelo malo skrbimo za okolje. Meni, da je bilo v Koebenhavnu stran vrženo ogromno denarja za nikakršen učinek.

Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav je nad dogovorom razočaran. "Po eni strani lahko rečemo boljše nekaj kot nič, čeprav sem osebno zelo razočaran nad neodgovornostjo predvsem tistih, ki bi lahko naredili pomembne korake v smeri izboljšanja svetovnega podnebja," je dejal.

Veliko upanja je Žerjav vlagal v predsednika ZDA Baracka Obamo. "Razmišljal sem, da bo on tisti, ki bo naredil odločilne korake v pravo smer, a sem tokrat razočaran," je poudaril. Žerjav je prepričan, da bi morala vsaj ena od svetovnih velesil narediti korak naprej, ne glede na to, ali bi temu sledile druge velesile. "Razmišljanje, da če ne boš ti, ne bom tudi jaz, je popolnoma zgrešeno," meni Žerjav.

Vsi, ki smo realisti, nismo pričakovali nič bistveno drugačnega na podnebni konferenci v Koebenhavnu, saj svet v času recesije še vedno usmerjata kapital in dobiček, je sporazum komentiral poslanec LDS Borut Sajovic. Izpostavil je, da če se gospodarska situacija ne bo izboljšala, tudi v 2010 ni pričakovati pravnih zavez k dogovoru. "Očitno problem globalnega segrevanja ljudem in politikom še ni zlezel toliko pod kožo, da bi ocenili, da je rešitev dogovora, ki je brez pravnih zavez, tek na kratke proge," je opozoril Sajovic.

Opozoril je, da bomo morali takrat, ko bo vpliv podnebnih sprememb še hujši, v rešitev podnebne zgodbe vložiti nekajkrat več, kot če bi to storili danes.

"Pomembno je, da se Slovenci zavedamo, kaj lahko sami storimo. Naša naloga je, da se najprej prilagodimo na podnebne spremembe," je opozoril in dodal, da se bodo te spremembe odvijale naprej, ne glede na politične odločitve. Izpostavil je, da moramo temu prilagoditi slovensko kmetijstvo, pridobivanje hrane in se odločiti, ali bomo še gradili smučišča na nadmorskih višinah pod 1000 metrov. Boji se, da se nam bodo take odločitve na dolgi rok maščevale.