Je vse, kar se zaposlenemu zgodi na službeni poti, nesreča pri delu?

Nenavadna "nesreča pri delu" se je zgodila leta 2013, ko je francosko železniško gradbeno podjetje TSO svojega inženirja Xavierja X poslalo na službeno pot v srednjo Francijo. Tam je srečal žensko, neznanko, in se ji pridružil v njeni hotelski sobi, v kateri so ga naslednji dan našli mrtvega. 

Preiskava je pokazala, da je umrl zaradi infarkta, ki je bil posledica spolnih odnosov. Družina se je obrnila na zavarovalnico, ki je sprožila pravno bitko, ki je trajala skoraj šest let. 

Podjetje je trdilo, da ni odgovorno za njegovo smrt, čeprav je umrl med službeno potjo, ker infarkt ni bil povezan z delom, ampak je bil posledica zakonske nezvestobe. Prav tako so trdili, da v času, ko je zaposleni umrl, ni opravljal svojih službenih dolžnosti, ko se je družil z žensko. Pa tudi, da ni umrl v hotelski sobi, ki so jo zanj najeli oni.

Prvostopenjsko sodišče je leta 2016 razsodilo, da je spolna aktivnost "normalen del življenja" na službeni poti, kot sta to denimo prhanje ali prehranjevanje. Delodajalec se je na to razsodbo pritožil, a je pravdo izgubil na vseh ravneh, tudi najvišji. 

A francoski sodniki so zdaj odločili, da je po francoski zakonodaji delodajalec odgovoren za kakršnokoli nesrečo, ki se zgodi v času službene poti. Uslužbencu na službeni poti pripada socialno varstvo v času celotne njegove poti ne glede na okoliščine, so dodali.

Je pri nas takšna sodba možna?

Kaj pa pravi naša zakonodaja? Za katere nesreče na službeni poti je odgovoren delodajalec v Sloveniji? Boris Peršak iz slovenskega zavarovalnega združenja pravi, da mora biti pri nas nesreča vsaj na nekakšen raumen način povezana z delom, tako da pri nas primer Xavierja X "ne bi šel skozi".

"Poznamo pa tudi primer izpred nekaj let, ko je avstralska vlada na službeno potovanje poslala eno svojo uslužbenko in ji je med spolnim odnosom s prijateljem v najeti sobi na glavo padel leseni lestenec, avstralsko sodišče pa je odločilo isto kot francosko," pojasnjuje Peršak.

"Seveda, pa je vprašanje, ali bi takšen primer pri nas šel skozi, ker ga še nismo imeli. To bi najlažje znali odgovoriti sodniki, treba pa je pogledati vse okoliščine, kontekst, težko je presojati na podlagi navedb iz medijev," še pravi Peršak in dodaja, da je pri nas zakonodaja leta 2013 uvedla termin delovne nezgode, ki nastane zaradi delovanja mehanskih, kemičnih ali fizikalnih sil, termin pa pokriva tudi pot v službo ali iz nje, če jo organizira delodajalec. "Ne velja pa, kadar si to delavec organizira sam. Na službeni poti pa velja pravkar navadeno, a naši pravniki razlagajo, da mora obstajati vzročna zveza med delom, nalogami, ki so predane človeku, in nezgodo."

Peršak še pojasnjuje: "Če nekdo močno zavije s poti, podaljša pot, gre nekam, kamor ga delodajalec ni poslal, se postavi vprašanje soodgovornosti. Je pa možno, da je nekdo nekje ustavil, se odpočil in se mu morda kaj zgodi, toda v tem primeru pa pride morda v poštev tudi možnost regresa zoper tistega, pri katerem se je delavec v takšnem primeru ustavil". Trdi še, da bi tudi v primeru Xavierja X morda lahko preverili, kakšna je odgovornost ženske, s katero je imel spolni odnos. Peršak še predvideva, da bi se lahko primer nadaljeval na evropskem sodišču.