Je subvencionirana prehrana za študente res še ugodna?

Manca, študentka prvega letnika notranjega dizajna, študentske bone koristi nekajkrat na teden. "Zdi se mi, da je pet evrov za en obrok malo preveč. Se mi zdi, da grem v trgovino in kupim neke sicer ne preveč drage sestavine in si potem sama doma naredim bolj polnovreden obrok," je povedala. 

Trenutno je maksimalna cena študentskega obroka devet evrov, od tega 4,02 evra subvencionira država, študent pa mora glede na ponudnika doplačati znesek do pet evrov.  

"Ministrstvo vsak dve leti naredi razpis za ponudnike, kjer pa zelo jasno določi kriterije glede tega, kakšni morajo biti obroki. Obroki so vezani na dostopnost, arhitekturo restavracij, ponudbo in zdravo prehrano," je povedal Dan Juvan z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Študent lahko topel obrok na študentske bone poje dvakrat na dan. Pripada mu glavna jed, poleg tega pa lahko izbira še med juho, solato in sadjem in izbere dve stvari. "Privoščiš si lahko pašte, pice, tudi solate, ki jih dobiš zraven. Kakšno kitajsko, McDonalds, torej kakšne hamburgerje, pomfri," je naštela Manca. 

V Sloveniji obrok brez doplačila nudi le šest ponudnikov. V praksi to pomeni, da je cena obroka enaka ceni subvencije, torej 4,02 evra. Tako študentska organizacija kot ministrstvo pa poudarjata, da je višina doplačila odvisna od ponudnika.  

Študentska organizacija predlaga izreden dvig subvencionirane prehrane

Luka Mihalič, predsednik Študentske organizacije Slovenije, pravi, da si v Študentski organizaciji Slovenije želijo, da bi bila cena doplačila čim nižja. "Vestno to tudi zagovarjamo. Eden izmed teh predlogov oziroma ukrepov je zapisan tudi v zakon o urejanju položajev študentov, kjer smo predlagali izreden dvig na 5,17," je dodal. 

S 1. januarjem se je povprečna vrednost študentskega obroka v Ljubljani zvišala za 42 centov, v Mariboru za 37, v Kopru za 11, v Celju pa za 56 centov.

"Maksimalna cena obroka ostaja enaka, jaz pa upam, da bomo pri usklajevanju z ministrstvom uspešni in da bomo dejansko zagotovili izredni dvig na 5,17 torej, da bo dejansko strošek subvencionirane študentske prehrane ne bo padel na breme študentov," je povedal Mihalič. 

"Ne morete pričakovati, da bodo zasebne restavracije delale zdrave obroke za manj kot pet evrov. To je skoraj ne mogoče. Mi lahko dvignemo subvencijo ampak bomo morali dvigniti tudi najvišjo ceno obroka, če bomo želeli zadržati število ponudnikov," pa odgovarja Juvan. 

Če želimo ceno znižati in hkrati ohraniti kakovostne in zdrave obroke, tako Juvan, je treba začeti razmišljati o alternativnih sistemih. "To so moderne, zdrave menze, ki delajo na večjem obsegu in lahko ponujajo poceni zdravo prehrano," pravi. 

Za vzpostavitev študentskih menz se od leta 2022 zavzemajo v Študentskem društvu Iskra, kjer vsak mesec skuhajo od 100 do 300 obrokov, ki jih zastonj razdelijo med študente pred fakultetami in na drugih lokacijah.